Na tej strani smo zbrali znanstveno literaturo, na kateri temelji naš pristop k zdravljenju v polikliniki Apolonija: smernice in konsenze strokovnih združenj, sistematične preglede, metaanalize in dolgoročne klinične raziskave. Literatura je razvrščena po storitvah, ob vsakem delu pa sta kratek povzetek in povezava do vira.
Zalivke in popravilo zob
Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj
Dhar V in sod. (2023). Evidence-based clinical practice guideline on restorative treatments for caries lesions: a report from the American Dental Association. J Am Dent Assoc. Smernica Ameriškega zobozdravniškega združenja s 16 priporočili za zdravljenje zmernih in napredovalih kariesnih lezij na vitalnih, endodontsko nezdravljenih zobeh. https://www.ada.org/resources/research/science/evidence-based-dental-research/caries-management-clinical-practice-guidelines/evidence-based-clinical-practice-guideline-on-restorative-treatments-for-caries-lesions/
Schwendicke F in sod. (2016). Managing carious lesions: consensus recommendations on carious tissue removal. Adv Dent Res. Konsenz International Caries Consensus Collaboration. Vstop v restavrativni krog je treba odložiti, kolikor je mogoče, in ko je zalivka indicirana, so prednostne naloge ohranitev zdravega in remineralizacijsko sposobnega tkiva, doseganje tesnjenja, ohranitev zdravja pulpe in trajnost zalivke. https://doi.org/10.1177/0022034516639271
Sistematični pregledi in metaanalize
Fernández E in sod. (2026). Clinical longevity of direct dental restorations: an umbrella review of systematic reviews. J Esthet Restor Dent. Šestnajst sistematičnih pregledov in metaanaliz, objavljenih med letoma 2012 in 2025, z več kot 15.000 zalivkami in spremljanjem od 6 do 120 mesecev. Klasični kompoziti so pokazali preživetje nad 90 % po 5 letih, zlasti z večstopenjskimi adhezivnimi sistemi. Bulk-fill kompoziti dajejo primerljive kratkoročne in srednjeročne rezultate s stopnjo neuspeha pod 7 %, vendar dolgoročnih podatkov še ni dovolj. https://doi.org/10.1111/jerd.70052
Opdam NJM in sod. (2014). Longevity of posterior composite restorations: a systematic review and meta-analysis. J Dent Res. Analiza 2.816 zalivk iz 12 longitudinalnih raziskav s spremljanjem najmanj 5 let. Glavna razloga za neuspeh sta bila sekundarni karies in zlom, bistveno večje tveganje za neuspeh pa so imeli pacienti z visokim tveganjem za karies in zalivke, ki zajemajo več ploskev zoba. Referenčno delo, ki pojasnjuje, zakaj je trajnost zalivke odvisna tudi od pacienta, ne le od materiala. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25048250/
Lewis SR in sod. (2025). Restorative materials for the direct coronal restoration of permanent posterior dentition: an overview of systematic reviews. Cochrane Oral Health. Cochranov pregled dokazov o učinkovitosti in trajnosti materialov za neposredne zalivke v stalnih zadnjih zobeh, pripravljen v okviru postopnega opuščanja amalgama. Povzetek je bil objavljen leta 2025, celoten pregled pa izhaja v knjižnici Cochrane Library. https://oralhealth.cochrane.org/news/mercury-free-restoration-materials-summary-evidence
Santos MJMC in sod. (2025). Clinical longevity of complex direct posterior resin composite and amalgam restorations: a systematic review and meta-analysis. Oper Dent. Pri obsežnih večploskovnih zalivkah ni bilo statistično značilne razlike v stopnji neuspeha med kompozitom in amalgamom. Najpogostejša razloga za neuspeh kompozitnih zalivk sta bila sekundarni karies ter zlom zalivke ali zoba. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40458903/
Tennert C in sod. (2024). Longevity of posterior direct versus indirect composite restorations: a systematic review and meta-analysis. Dent Mater. Pet randomiziranih raziskav in 627 nadomestkov. Letna stopnja neuspeha je bila 0 % do 5,4 % pri neposrednih in 0 % do 15,5 % pri posrednih kompozitnih nadomestkih, s statistično značilno nižjo stopnjo neuspeha neposrednih zalivk. Raven dokazov je zelo nizka. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39122602/
Huang X in sod. (2025). The clinical performance of high-viscosity glass ionomer-based and bulk-fill resin-based restorations in permanent teeth with occlusal or proximal cavities: a systematic review and meta-analysis. Clin Oral Investig. Primerjava visokoviskoznih steklenoionomernih in bulk-fill kompozitnih zalivk v okluzalnih in aproksimalnih kavitetah stalnih zob. https://doi.org/10.1007/s00784-024-05371-3
Dejavniki, ki vplivajo na trajnost zalivk
Santos MJMC in sod. (2024). Multifactorial contributors to the longevity of dental restorations: an integrated review of related factors. Dent J 12(9):291. Pregled dejavnikov, povezanih z zobom, pacientom in zobozdravnikom, ki vplivajo na življenjsko dobo neposrednih zalivk. Navaja, da je približno polovica vseh zalivk v splošni praksi pravzaprav zamenjava obstoječih, okvarjenih zalivk. https://doi.org/10.3390/dj12090291
Profesionalno čiščenje zob in preventiva
Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj
Sanz M in sod. (2020). Treatment of stage I–III periodontitis — the EFP S3 level clinical practice guideline. J Clin Periodontol. Smernica najvišje ravni (S3) Evropske federacije za parodontologijo, pripravljena na podlagi 15 sistematičnih pregledov. Prvi korak terapije zajema motivacijo pacienta za uspešno odstranjevanje supragingivnega biofilma, nadzor dejavnikov tveganja ter profesionalno mehansko odstranjevanje oblog in zobnega kamna. Odstranjevanje supragingivnega biofilma in zobnega kamna velja za ključni del primarne in sekundarne preventive parodontitisa ter za osnovo zdravljenja bolezni dlesni. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13290
Herrera D in sod. (2023). Prevention and treatment of peri-implant diseases — the EFP S3 level clinical practice guideline. J Clin Periodontol. Ustrezna smernica za paciente z vsadki. Preventiva se začne že pri načrtovanju vsadkov, redni profesionalni postopki vzdrževanja pa so temelj preprečevanja periimplantatnega mukozitisa in periimplantitisa. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13823
Weyant RJ in sod. (2013). Topical fluoride for caries prevention: executive summary of the updated clinical recommendations and supporting systematic review. J Am Dent Assoc. Smernica Ameriškega zobozdravniškega združenja, ki temelji na 71 kliničnih raziskavah. Za osebe s povečanim tveganjem za karies se priporoča profesionalni nanos 2,26-odstotnega fluoridnega laka ali 1,23-odstotnega fluoridnega gela vsake tri do šest mesecev, ob domači uporabi fluoridnega gela ali ustne vode za osebe, starejše od 6 let. Za otroke, mlajše od 6 let, se priporoča izključno fluoridni lak. Priporočila in gradiva za paciente so na voljo tudi na spletnih straneh združenja. https://jada.ada.org/article/S0002-8177(14)60659-0/fulltext
https://www.ada.org/resources/research/science/evidence-based-dental-research/topical-fluoride-clinical-practice-guideline
Redni obiski čiščenja in dolgoročni učinek
Axelsson P in sod. (2004). The long-term effect of a plaque control program on tooth mortality, caries and periodontal disease in adults. Results after 30 years of maintenance. J Clin Periodontol. Najpomembnejša raziskava o dolgoročni vrednosti rednega profesionalnega vzdrževanja. Več kot 550 odraslih so 30 let spremljali v programu nadzora oblog, prilagojenem potrebam vsakega pacienta. V treh desetletjih je bilo izgubljenih le 0,4 do 1,8 zoba na osebo, glavni razlog za izgubo pa je bil zlom korenine — le 21 zob je bilo izgubljenih zaradi napredovanja parodontitisa ali kariesa. Povprečno število novih kariesnih lezij je bilo 1,2 do 2,1, na večini mest pa ni bilo izgube pripojka. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15312097/
Lee CT in sod. (2015). Impact of patient compliance on tooth loss during supportive periodontal therapy. J Dent Res. Sistematični pregled in metaanaliza povezave med rednim prihajanjem na vzdrževalno terapijo in izgubo zob. Pacienti, ki so redno prihajali na kontrole in profesionalno čiščenje, so izgubili bistveno manj zob kot tisti, ki so prihajali neredno, zato rednost v programu vzdrževanja velja za enega najpomembnejših dejavnikov dolgoročnega uspeha. https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0022034515578910
Fee PA in sod. (2020). Recall intervals for oral health in primary care patients. Cochrane Database Syst Rev. Cochranov pregled o optimalnem razmiku med kontrolnimi pregledi v splošni praksi. Pri odraslih niso ugotovili klinično pomembnih razlik v krvavitvi dlesni ali kariesu med šestmesečnimi in glede na tveganje prilagojenimi intervali kontrol, kar podpira individualno določanje terminov glede na tveganje pacienta. Prost dostop. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD004346.pub5/full
Lamont T in sod. (2018). Routine scale and polish for periodontal health in adults. Cochrane Database Syst Rev. Dve raziskavi s skupno 1.711 odraslimi pacienti v splošni zobozdravstveni praksi. Pri odraslih brez hudega parodontitisa, ki redno prihajajo na kontrole, rutinsko odstranjevanje zobnega kamna in poliranje v dveh do treh letih ni bistveno vplivalo na gingivitis in globine parodontalnih žepov. Pacienti so kljub temu dosledno poročali, da se jim zobje zdijo čistejši. Skupaj s prejšnjimi deli potrjuje, da je treba pogostost čiščenja določiti glede na tveganje. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD004625.pub5/full
Peskanje in odstranjevanje biofilma
Abdulbaqi HR in sod. (2022). Efficacy of erythritol powder air-polishing in active and supportive periodontal therapy: a systematic review and meta-analysis. Int J Dent Hyg. Osem randomiziranih raziskav. Peskanje z eritritolnim praškom je dalo primerljive rezultate kot ročni in ultrazvočni instrumenti pri zmanjševanju globine sondiranja in krvavitve, s pomembno dodatno pridobitvijo kliničnega pripojka, kadar se uporablja kot dopolnilo aktivni terapiji. Mikrobiološki izvidi so bili enaki, vendar so pacienti peskanje doživljali kot bistveno manj boleče in so ga bolje prenašali. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34318577/
Yuan ZL in sod. (2025). Clinical effects of erythritol, glycine and trehalose as subgingival air-polishing powders on non-surgical periodontal treatment: a systematic review with meta-analysis of randomized controlled trials. Front Physiol. Devet randomiziranih raziskav in 462 pacientov. Pri neposredni primerjavi eritritola, glicina in trehaloze ni bilo statistično značilne razlike v zmanjšanju globine sondiranja, čeprav je bil eritritol razvrščen nekoliko bolje. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12336208/
Divnic-Resnik T in sod. (2022). The efficacy of the adjunct use of subgingival air-polishing therapy with erythritol powder compared to conventional debridement alone during initial non-surgical periodontal therapy. J Clin Periodontol. Randomizirana klinična raziskava o dodatni vrednosti subgingivnega peskanja z eritritolnim praškom ob običajnem čiščenju v začetni nekirurški terapiji. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35373340/
Fluoridacija in drugi preventivni postopki
Marinho VCC in sod. (2013). Fluoride varnishes for preventing dental caries in children and adolescents. Cochrane Database Syst Rev. Dvaindvajset randomiziranih raziskav. Nanos fluoridnega laka dva- do štirikrat letno, tako v mlečnem kot v stalnem zobovju, je bil povezan z znatnim zmanjšanjem prirastka kariesa. Učinek je bil prisoten v populacijah z različnim tveganjem za karies in različno izpostavljenostjo drugim virom fluoridov. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD002279.pub2/full
Walsh T in sod. (2019). Fluoride toothpastes of different concentrations for preventing dental caries. Cochrane Database Syst Rev. Pregled učinka različnih koncentracij fluoridov v zobnih pastah. Običajne družinske paste vsebujejo približno 1000 do 1500 ppm fluoridov, izbiro koncentracije pa je treba uskladiti z drugimi viri fluoridov, ki jih pacient uporablja, pri majhnih otrocih pa s tveganjem za fluorozo. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD007868.pub3/full
Pravilno ščetkanje zob
Rajwani AR in sod. (2020). Effectiveness of manual toothbrushing techniques on plaque and gingivitis: a systematic review. Oral Health Prev Dent. Trinajst raziskav o učinkovitosti posameznih tehnik ščetkanja — Bass, modificirana Bass, Charters, Fones, krožna, kotalna in druge. Nobena tehnika se ni izkazala za dosledno boljšo od drugih pri odstranjevanju oblog in zmanjševanju gingivitisa. Avtorji zaključujejo, da še ni dovolj dokazov za priporočilo ene same „najboljše“ tehnike, zato je pomembneje, da pacient svojo tehniko izvaja temeljito in dovolj dolgo, kot katero tehniko natančno uporablja. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC11654539/
Yaacob M in sod. (2014). Powered versus manual toothbrushing for oral health. Cochrane Database Syst Rev. Električne zobne ščetke zmanjšajo obloge in gingivitis bolj kot ročne, tako kratkoročno kot dolgoročno, z najprepričljivejšimi dokazi za ščetke z oscilirajoče-rotirajočim delovanjem. Klinični pomen te razlike ostaja nejasen, zabeleženi neželeni učinki pa so bili lokalizirani in prehodni. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD002281.pub3/full
Dağdeviren F in sod. (2025). The effectiveness of power versus manual toothbrushes on plaque removal and gingival health in children — a systematic review and meta-analysis. Int J Dent Hyg. Novejša metaanaliza, osredotočena na otroke, ki si sami umivajo zobe, saj je v prejšnjem Cochranovem pregledu le manjši del raziskav vključeval otroke in mladostnike. Obstajajo zmerni dokazi, da imajo električne ščetke pri otrocih majhno prednost pri odstranjevanju oblog v primerjavi s klasičnimi ščetkami. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12516003/
Endodontsko zdravljenje zobnih korenin
Zlomi endodontsko zdravljenih zob
Yoshino K in sod. (2015). Prevalence of vertical root fracture as the reason for tooth extraction in dental clinics. Clin Oral Investig. V 24 ordinacijah je bilo v šestih mesecih izpuljenih 736 zob pri 626 pacientih. Vzdolžni zlom korenine je bil razlog za puljenje 233 zob (31,7 %), 93,6 % teh zob pa je bilo endodontsko zdravljenih. Med izpuljenimi avitalnimi zobmi jih je imelo 82,1 % lit ali vijačni zatiček. Pri moških se je delež puljenj zaradi zloma s starostjo povečeval. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25398363/
Fuss Z, Lustig J, Tamse A (1999). Prevalence of vertical root fractures in extracted endodontically treated teeth. Int Endod J. Klasična raziskava na zobeh, napotenih na puljenje. Glavni razlogi so bili restavrativni (43,5 %) in endodontski (21,1 %), vzdolžni zlomi korenine pa so predstavljali 10,9 % puljenj. Avtorji opozarjajo, da je dejanski delež verjetno večji, ker je zlom pred puljenjem težko diagnosticirati. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10551119/
Patel S, Bhuva B, Bose R (2022). Present status and future directions: vertical root fractures in root filled teeth. Int Endod J. Pregledni članek o vzdolžnih zlomih korenine pri zdravljenih zobeh. Zlom je pogost razlog za puljenje, diagnoza je zahtevna, ker klinični znaki pogosto izostanejo, klasičen rentgenski posnetek pa pogosto ne zadošča. Poudarja pomen prepoznavanja predispozicijskih dejavnikov: izgube trdega tkiva, zatičkov in prekomerne razširitve kanala. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/iej.13737
Haupt F, Wiegand A, Kanzow P (2023). Risk factors for and clinical presentations indicative of vertical root fracture in endodontically treated teeth: a systematic review and meta-analysis. J Endod. Sistematični pregled in metaanaliza dejavnikov tveganja in kliničnih znakov, ki kažejo na vzdolžni zlom korenine pri endodontsko zdravljenih zobeh. Referenčno delo za zgodnji klinični sum. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37086847/
Prevalence of vertical root fractures in root filled teeth and their clinical and radiographic risk factors: a modern case-control analysis based on surgical diagnosis (2025). J Endod. Analiza 411 zdravljenih zob, napotenih na endodontski kirurški poseg, s 130 primeri zloma in 260 kontrolami. Delež zlomov v tej skupini je bil 31,6 %. Pomembni dejavniki tveganja so bili starost, globina sondiranja 5 mm in več ter izolirana perilateralna radiolucenca. https://www.jendodon.com/article/S0099-2399(25)00447-9/fulltext
Zaščita zdravljenega zoba s krono ali nadomestkom, ki prekrije vršičke
Sequeira-Byron P in sod. (2015). Single crowns versus conventional fillings for the restoration of root-filled teeth. Cochrane Database Syst Rev. Cochranov pregled je našel le eno randomizirano raziskavo, zato ugotavlja, da iz randomiziranih preskusov ni dovolj dokazov za trditev, da je krona boljša od zalivke pri vsakem zdravljenem zobu. Do novih dokazov naj odločitev temelji na stanju posameznega zoba in klinični presoji. To delo upravičuje navedbo, da krona ni samoumevna po vsakem endodontskem zdravljenju. https://www.cochrane.org/CD009109/ORAL_single-crowns-or-routine-fillings-restoration-root-filled-teeth
Remaining tooth structure and prognosis of restored endodontically treated teeth: a systematic review (2025). Primerjava preživetja zdravljenih zob, obnovljenih z neposrednim kompozitom brez prekritja vršičkov, in zob, obnovljenih z delnimi ali polnimi kronami, glede na količino preostalega tkiva in prisotnost ferula. Kratkoročno sta imeli obe skupini zelo visoko preživetje, pogosto 100 % do 36 mesecev, dolgoročno pa se pri strukturno oslabljenih zobeh kaže prednost prekritja vršičkov. Avtorji opozarjajo na omejeno raven dokazov. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12604680/
Stavropoulou AF, Koidis PT (2007). A systematic review of single crowns on endodontically treated teeth. J Dent. Sistematični pregled, ki navaja desetletno preživetje zdravljenih zob s krono približno 81 % v primerjavi s približno 63 % pri zobeh brez krone. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17512103/
Survival and success rates of endodontically treated teeth restored with full veneer crowns or full cuspal coverage onlays: a systematic review (2023). Enajst raziskav. Preživetje overlayev je bilo od 95 do 100 % po dveh letih in od 90,7 do 100 % po treh letih, preživetje polnih kron pa od 84 do 97,7 % v obdobju od pet do deset let. Podpira prakso, da se pri delu zob namesto krone lahko izbere varčnejši keramični overlay. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37549135/
Ojačitev s kompozitom s steklenimi vlakni
Fernández in sod. (2026). Efficacy of short fiber-reinforced composite resins in MOD and endodontically treated posterior teeth: a systematic review. J Esthet Restor Dent. Laboratorijske raziskave dosledno kažejo večjo odpornost proti zlomu in večji delež popravljivih zlomov pri kompozitih s kratkimi vlakni v primerjavi s klasičnimi kompoziti, zlasti pri velikih MOD kavitetah in endodontsko zdravljenih zobeh. Klinične raziskave s spremljanjem do štirih let kažejo dobro preživetje in robno prilagoditev, vendar brez jasne premoči nad klasičnim kompozitom. Avtorji ugotavljajo, da je raven dokazov zaenkrat nizka. To delo upravičuje tudi naš zadržek v besedilu. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jerd.70046
In vitro assessment of fracture resistance of endodontically treated teeth restored with short fiber reinforced resin based composite and ceramic overlays (2025). BMC Oral Health. Petdeset ličnikov z MOD kavitetami po endodontskem zdravljenju. Zobje, obnovljeni s keramičnim overlayem, in zobje, obnovljeni s kompozitom z vlakni z visokim razmerjem med dolžino in debelino, so pokazali največjo odpornost proti zlomu, brez pomembne razlike med njimi. Avtorji ugotavljajo, da je kompozit s kratkimi vlakni lahko varčna alternativa posrednim nadomestkom. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC11807320/
Bijelic-Donova J in sod. (2022). Direct short-fiber reinforced composite resin restorations and glass-ceramic endocrowns in endodontically treated molars: a 4-year clinical study. Eur J Prosthodont Restor Dent. Štiriletno klinično spremljanje kočnikov, obnovljenih z neposrednim nadomestkom s kratkimi vlakni in s steklokeramičnimi endokronami. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35726526/
Tekçe N in sod. (2020). Clinical performance of direct posterior composite restorations with and without short glass-fiber-reinforced composite in endodontically treated teeth: 3-year results. J Adhes Dent. Triletna klinična primerjava neposrednih kompozitnih nadomestkov s plastjo, ojačano s kratkimi steklenimi vlakni, in brez nje, pri endodontsko zdravljenih zobeh. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32236402/
Število obiskov in zdravilo v kanalu
Mergoni G in sod. (2022). Single versus multiple visits for endodontic treatment of permanent teeth. Cochrane Database Syst Rev. Najnovejša različica Cochranovega pregleda o zdravljenju v enem obisku v primerjavi z več obiski. Ni dokazov o razliki v celjenju med enim in več obiski; razlike se pojavljajo predvsem v pooperativni bolečini in jemanju analgetikov. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36512807/
Sathorn C, Parashos P, Messer HH (2005). Effectiveness of single- versus multiple-visit endodontic treatment of teeth with apical periodontitis: a systematic review and meta-analysis. Int Endod J. Primerjava zdravljenja v enem obisku brez zdravila v kanalu z zdravljenjem v več obiskih s kalcijevim hidroksidom en teden ali dlje, pri zobeh z apikalnim parodontitisom. Razlike v stopnji celjenja niso ugotovili. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-2591.2005.00955.x
Sathorn C, Parashos P, Messer H (2007). Antibacterial efficacy of calcium hydroxide intracanal dressing: a systematic review and meta-analysis. Int Endod J. Pregled kliničnih raziskav o tem, v kolikšni meri kalcijev hidroksid v kanalu dejansko odstrani bakterije. Učinek je omejen: v precejšnjem deležu kanalov je bakterije po uporabi zdravila še vedno mogoče gojiti. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17209826/
Evans M in sod. (2002). Mechanisms involved in the resistance of Enterococcus faecalis to calcium hydroxide. Int Endod J. Pojasnjuje mehanizem, s katerim E. faecalis preživi alkalno okolje kalcijevega hidroksida — protonsko črpalko, s katero vzdržuje znotrajcelično ravnovesje pH. Podlaga za trditev, da zdravilo v kanalu ne odpravi prav tistih bakterij, ki so najpogostejše pri neuspehu zdravljenja. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11985665/
Zobni vsadki
Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj
Schwarz F in sod. (2026). First global consensus for clinical guidelines: structured recommendations (S2k-level guideline framework) for the rehabilitation of the edentulous maxilla based on core outcome sets. Clin Oral Implants Res. Prva globalna konsenzna smernica, ki so jo skupaj pripravili Evropsko združenje za osteointegracijo (EAO), ITI in Osteology Foundation. Priporočila zajemajo celoten potek zdravljenja, od izbire pacienta do dolgoročnega vzdrževanja, s poudarkom na individualnem pouku ustne higiene in rednih kontrolah za zgodnje odkrivanje zapletov. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.70084
Morton D in sod. (2023). Group 5 ITI Consensus Report: implant placement and loading protocols. Clin Oral Implants Res. Poročilo 7. konsenzne konference Mednarodne skupine za implantologijo (ITI) o protokolih vstavitve in obremenitve vsadkov ter o merilih za izbiro pacientov za takojšnjo in zgodnjo obremenitev. Poudarja primarno stabilnost kot ključni pogoj za predvidljivo osteointegracijo. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.14137
Herrera D in sod. (2023). Prevention and treatment of peri-implant diseases — the EFP S3 level clinical practice guideline. J Clin Periodontol. Smernica najvišje ravni Evropske federacije za parodontologijo. Preprečevanje periimplantatnih bolezni se začne že pri načrtovanju: vključuje sanacijo parodontitisa pred vstavitvijo, položaj vsadka, ki omogoča čiščenje, obliko nadomestka, dostopno za higieno, ter stalen program profesionalnega vzdrževanja. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13823
Preživetje vsadkov in dolgoročni izidi
Howe MS in sod. (2019). Long-term (10-year) dental implant survival: a systematic review and sensitivity meta-analysis. J Dent. Osemnajst prospektivnih raziskav s sodobnimi sistemi vsadkov s hrapavo površino. Združena ocena desetletnega preživetja na ravni vsadka je bila 96,4 %, s predikcijskim intervalom od 91,5 % do 99,4 %. Referenčni podatek za pogovor s pacientom o pričakovani življenjski dobi vsadka. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30904559/
Derks J in sod. (2015). Effectiveness of implant therapy analyzed in a Swedish population: early and late implant loss. J Dent Res. Analiza 11.311 vsadkov pri 2765 naključno izbranih pacientih iz več kot 800 ordinacij, torej podatki iz vsakdanje prakse in ne iz izbranih vzorcev specializiranih centrov. Ugotovljena je bila pomembna razlika v poznih izgubah vsadkov med različnimi proizvajalci. https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0022034514563077
Značilnosti vsadkov – kaj loči boljše rešitve od slabših
Atieh MA in sod. (2025). Peri-implantitis and survival outcomes of tissue level versus bone level dental implants: a systematic review and meta-analysis. Clin Exp Dent Res. Pet randomiziranih raziskav s 501 vsadkom pri 241 pacientih. Transmukozni (tissue-level) vsadki so imeli nižje stopnje periimplantitisa in neuspeha ter manjše spremembe globine sondiranja kot kostni (bone-level) vsadki, vendar razlike niso bile statistično značilne. V enem do petih letih spremljanja sta obe vrsti pokazali primerljivo preživetje. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12529224/
Reis I in sod. (2025). The prevalence of peri-implant mucositis and peri-implantitis based on the World Workshop criteria: a systematic review and meta-analysis. J Dent. Prve zanesljive svetovne ocene po standardiziranih merilih iz leta 2017. Približno dve od treh odraslih oseb z vsadki imata periimplantatni mukozitis, ena od štirih pa periimplantitis. Najmočnejši argument za obvezen program rednih kontrol po vstavitvi. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40523497/
Transmukozni abutmenti in višina transmukoznega dela
Galindo-Moreno P in sod. (2014). Prosthetic abutment height is a key factor in peri-implant marginal bone loss. J Dent Res. 131 pacientov in 315 vsadkov z notranjo konično povezavo. Višina abutmenta je bila glavni dejavnik izgube robne kosti 6 in 18 mesecev po obremenitvi, ob dodatnem vplivu podlage (nativna ali nadgrajena kost), parodontitisa in kajenja. Izguba kosti ni bila linearna – največja je bila v prvih šestih mesecih. https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0022034513519800
Chen Z in sod. (2019). Influence of abutment height on peri-implant marginal bone loss: a systematic review and meta-analysis. J Prosthet Dent. Štirinajst raziskav, od tega osem v metaanalizi. Pri kostnih (bone-level) vsadkih dolg abutment pomembno zmanjša zgodnjo izgubo robne kosti v primerjavi s kratkim. Dokazi ne zadoščajo za oceno učinka na pozno izgubo kosti in za transmukozne vsadke. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0022391318309193
Muñoz in sod. (2023). Influence of the abutment height on marginal bone level changes around two-piece dental implants: meta-analysis and trial sequential analysis of randomized clinical trials. Clin Oral Implants Res. Metaanaliza randomiziranih poskusov z dodatno sekvenčno analizo. Prednost visokih abutmentov (vsaj 2 mm) pred kratkimi je najizrazitejša zgodaj in se sčasoma izravna, vendar je prav zgodnja izguba kosti tista, ki napoveduje nadaljnje propadanje. Sekvenčna analiza kaže, da za dolgoročni sklep še ni dovolj pacientov. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.14025
Linkevicius T in sod. (2015). Influence of vertical soft tissue thickness on crestal bone changes around implants with platform switching: a comparative clinical study. Clin Implant Dent Relat Res. Vertikalna debelina mehkega tkiva na mestu vstavitve vpliva na spremembe robne kosti. Pri tanki sluznici je bila izguba kosti večja, in to celo ob platform switchingu, kar je osnova za priporočilo, da se tanka sluznica nadgradi ali izbere večja višina transmukoznega dela. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24673875/
Oddaljenost roba krone od kosti in oblika izstopnega profila
Derks J in sod. (2016). Effectiveness of implant therapy analyzed in a Swedish population: prevalence of peri-implantitis. J Dent Res. 588 naključno izbranih pacientov, pregledanih devet let po terapiji. Periimplantitis je bil ugotovljen pri 45 %, zmeren do hud pa pri 14,5 %. Pomembno večje tveganje so imeli vsadki z robom krone, postavljenim 1,5 mm ali manj od kostnega grebena, vsadki v spodnji čeljusti, pacienti s parodontitisom in s štirimi ali več vsadki, vsadki nekaterih proizvajalcev ter primeri, pri katerih je protetiko izdelal splošni zobozdravnik. Vir meje 1,5 mm, ki se danes uporablja pri oceni tveganja. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26701919/
Katafuchi M in sod. (2018). Restoration contour is a risk indicator for peri-implantitis: a cross-sectional radiographic analysis. J Clin Periodontol. 83 pacientov in 168 vsadkov s povprečnim spremljanjem 10,9 leta. Izstopni kot nadomestka, večji od 30 stopinj, je pomemben kazalnik tveganja za periimplantitis pri kostnih vsadkih, konveksen profil pa tveganje še poveča. Pri transmukoznih vsadkih te povezave niso ugotovili. Priporočilo je manjši izstopni kot z ravnim ali konkavnim profilom v aproksimalnih predelih. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.12829
Yi Y in sod. (2020). Association of prosthetic features and peri-implantitis: a cross-sectional study. J Clin Periodontol. Neodvisna potrditev povezave med značilnostmi protetičnega nadomestka – izstopnim kotom in profilom, dostopnostjo za higieno in vrsto retencije – ter pojavom periimplantitisa. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31912511/
Chan D in sod. (2019). The depth of the implant mucosal tunnel modifies the development and resolution of experimental peri-implant mucositis: a case-control study. J Clin Periodontol. Globina mukoznega tunela okoli vsadka vpliva na razvoj in na sposobnost ozdravitve eksperimentalno povzročenega periimplantatnega mukozitisa. Globlji tunel otežuje okrevanje, kar povezuje protetično zasnovo z biološkim izidom. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30638273/
Potreba po nadgradnji kosti
ITI (International Team for Implantology) — konsenzne izjave: Bone augmentation procedures in localized alveolar ridge defects. Stopnje preživetja vsadkov, vstavljenih v regenerirano kost po zdravljenju lokaliziranih defektov grebena, so primerljive s stopnjami preživetja vsadkov v nativni kosti. Premoči ene tehnike nadgradnje nad drugo na podlagi preživetja vsadkov ni bilo mogoče dokazati. https://academy.iti.org/academy/consensus-database/consensus-statement/-/consensus/bone-augmentation-procedures-in-localized-alveolar-ridge-defects/1210
ITI (International Team for Implantology) — konsenzne izjave: Bone augmentation procedures in extended alveolar ridge defects. Pri obsežnih defektih grebena so stopnje preživetja vsadkov nekoliko nižje kot v nativni kosti. Dvig sinusnega dna z lateralnim pristopom je predvidljiv za nadgradnjo v zadnjem delu zgornje čeljusti, različni materiali – avtologni, alogeni, ksenogeni in sintetični – pa se lahko varno uporabljajo samostojno ali v kombinaciji. Količina in kakovost preostale kosti vplivata na preživetje ne glede na vrsto nadgradnje. https://academy.iti.org/academy/consensus-database/consensus-statement/-/consensus/bone-augmentation-procedures-in-extended-alveolar-ridge-defects/1211
Uehara PN in sod. (2018). Short dental implants (≤7 mm) versus longer implants in augmented bone area: a meta-analysis of randomized controlled trials. Open Dent J. Sedem randomiziranih poskusov. Kratki vsadki v atrofičnem grebenu so imeli primerljivo preživetje kot daljši vsadki v nadgrajeni kosti, izguba robne kosti pa je bila v skupini s kratkimi vsadki statistično značilno manjša. Ključni članek za pogovor s pacientom o tem, kdaj se je nadgradnji mogoče izogniti. Prosti dostop. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5958294/
Lee SA in sod. (2014). Systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials for the management of limited vertical height in the posterior region: short implants (5 to 8 mm) vs longer implants (>8 mm) in vertically augmented sites. Int J Oral Maxillofac Implants. Kratki vsadki so lahko predvidljiva alternativa daljšim vsadkom z vertikalno nadgradnjo, z manj kirurškimi zapleti in manjšo obremenitvijo za pacienta. Sklep je treba jemati z zadržkom, saj temelji na štirih raziskavah s tveganjem pristranskosti. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25216134/
PRF (s trombociti bogat fibrin)
Strauss FJ in sod. (2018). The use of platelet-rich fibrin to enhance the outcomes of implant therapy: a systematic review. Clin Oral Implants Res. Sistematični pregled, pripravljen za konsenzno konferenco Evropskega združenja za osteointegracijo (EAO). Ugotavlja, da PRF kaže obetavne rezultate v implantologiji, vendar je raven dokazov omejena zaradi velike raznolikosti protokolov priprave, majhnih vzorcev in kratkega spremljanja. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30306698/
Miron RJ in sod. (2025). Periodontal regeneration using platelet-rich fibrin. Furcation defects: a systematic review with meta-analysis. Periodontol 2000. Ustrezen pregled za furkacijske defekte, s primerjavo PRF samostojno in v kombinaciji s kostnimi nadomestki ter statini, z analizo vertikalnega in horizontalnega pridobitka pripenjanja in kosti. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/prd.12583
Miron RJ in sod. (2020). Use of platelet-rich fibrin for the treatment of gingival recessions: a systematic review and meta-analysis. Clin Oral Investig. Metaanaliza uporabe PRF pri pokrivanju gingivnih recesij, v primerjavi z vezivnotkivnim presadkom kot zlatim standardom. Pomembno za pričakovanja pacientov: PRF skrajša poseg in se izogne drugemu operativnemu mestu, vendar ne doseže nujno enakega pokritja korenine. https://doi.org/10.1007/s00784-020-03400-7
Castro AB in sod. (2017). Regenerative potential of leucocyte- and platelet-rich fibrin. Part B: sinus floor elevation, alveolar ridge preservation and implant therapy. A systematic review. J Clin Periodontol. Štirinajst člankov, razdeljenih v tri skupine. Pri dvigu sinusnega dna, tako z lateralnim kot s transalveolarnim pristopom, je dodajanje L-PRF ksenogenim nadomestkom histološko pospešilo celjenje kosti. Samostojni L-PRF je bolje ohranil širino grebena in zmanjšal bukalno resorpcijo v primerjavi s spontanim celjenjem. Pri implantološki terapiji so opazili boljšo stabilnost vsadkov skozi čas in manjšo izgubo robne kosti. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.12658
Pan J in sod. (2019). Effect of platelet-rich fibrin on alveolar ridge preservation: a systematic review. J Am Dent Assoc. Sistematični pregled uporabe PRF pri ohranjanju alveolarnega grebena po puljenju zoba, s podatki o ohranjeni širini in višini grebena ter o manjših pooperativnih težavah. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31439204/
Estrin NE in sod. (2025). Analgesic effects of platelet-rich fibrin (PRF): a systematic review. Periodontol 2000. Pregled protibolečinskega delovanja PRF pri različnih posegih, vključno s puljenjem tretjih molarjev. Združuje podatke o jakosti bolečine, porabi analgetikov, otekanju in trizmusu ter jih povezuje s protivnetnimi lastnostmi fibrinske mreže. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/prd.70014
Vitamin D in osteointegracija
Miron RJ in sod. (2025). Relationship between vitamin D deficiency and early implant failure and osseointegration. Periodontol 2000. Najnovejši in najobsežnejši pregled – 43 raziskav, od tega 16 na živalih in 27 na ljudeh. Dokazi iz obeh skupin močno nakazujejo, da pomanjkanje vitamina D slabša nastajanje nove kosti in stik kosti z vsadkom. Nadomeščanje, zlasti pri pacientih s sistemskimi boleznimi, lahko izboljša osteointegracijo, zato avtorji priporočajo predoperativno testiranje in korekcijo ravni vitamina D. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41163589/
Mangano F in sod. (2016). Is low serum vitamin D associated with early dental implant failure? A retrospective evaluation on 1625 implants placed in 822 patients. Mediators Inflamm. Največja posamezna raziskava na to temo – 1625 vsadkov pri 822 pacientih, z analizo povezave med nizko ravnjo vitamina D v serumu in zgodnjo izgubo vsadkov. https://doi.org/10.1155/2016/5319718
Alsulaimani L in sod. (2022). The relationship between low serum vitamin D level and early dental implant failure: a systematic review. Cureus. Sistematični pregled razpoložljivih kliničnih podatkov o ravni vitamina D in zgodnji izgubi vsadkov. Uporabljene referenčne vrednosti: pomanjkanje pod 20 ng/mL, nezadostnost 20 do 30 ng/mL, zadostna raven nad 30 ng/mL. https://doi.org/10.7759/cureus.21264
Drugi dejavniki tveganja
Mustapha AD in sod. (2021). Smoking and dental implants: a systematic review and meta-analysis. Medicina. Kajenje je povezano z bistveno večjim tveganjem izgube vsadkov v primerjavi z nekadilci, kar upravičuje svetovanje o prenehanju kajenja pred posegom. Prosti dostop. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35056347/
Häggman-Henrikson B in sod. (2024). Bruxism and dental implants: a systematic review and meta-analysis. J Oral Rehabil. Vsadki, vstavljeni pri pacientih z bruksizmom, imajo večje tveganje neuspeha kot pri tistih brez bruksizma, kar upravičuje izdelavo zaščitne nočne opornice in skrbnejše načrtovanje okluzije. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/joor.13567
Zobne krone in mostički
Sistematični pregledi in metaanalize — krone
Sailer I in sod. (2015). All-ceramic or metal-ceramic tooth-supported fixed dental prostheses (FDPs)? A systematic review of the survival and complication rates. Part I: single crowns. Dent Mater. Enainsedemdeset raziskav. Petletno preživetje kovinsko-keramičnih kron je bilo 94,7 %, kron iz litijevo-disilikatne steklokeramike 96,6 % in kron iz gosto sintranega cirkonija 92,1 %. Krone iz feldspatne keramike so imele pomembno nižje preživetje, zlasti v zadnjem predelu, zato jih priporočajo le za sprednje zobe. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25842099/
Pjetursson BE in sod. (2018). A systematic review of the survival and complication rates of zirconia-ceramic and metal-ceramic single crowns. Clin Oral Implants Res. Pregled, pripravljen za konsenzno konferenco ITI leta 2018, s primerjavo cirkonijevo-keramičnih in kovinsko-keramičnih posameznih kron ter z analizo tehničnih zapletov, kot je odkrušenje obložne keramike. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.13306
Jung RE in sod. (2012). Systematic review of the survival rate and the incidence of biological, technical, and aesthetic complications of single crowns on implants reported in longitudinal studies with a mean follow-up of 5 years. Clin Oral Implants Res. Referenčni pregled za posamezne krone na vsadkih, s podatki o bioloških, tehničnih in estetskih zapletih v petih letih. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23062124/
Sistematični pregledi in metaanalize — mostički
Sailer I in sod. (2007). A systematic review of the survival and complication rates of all-ceramic and metal-ceramic reconstructions after an observation period of at least 3 years. Part II: fixed dental prostheses. Clin Oral Implants Res. Petletno preživetje kovinsko-keramičnih mostičkov je bilo 94,4 %, kar je pomembno več od 88,6 % pri polnokeramičnih mostičkih. Zlomi ogrodja in obložnega materiala so bili pri polnokeramičnih mostičkih precej pogostejši (6,5 % in 13,6 %) kot pri kovinsko-keramičnih (1,6 % in 2,9 %). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17594373/
Pjetursson BE in sod. (2007). Comparison of survival and complication rates of tooth-supported fixed dental prostheses (FDPs) and implant-supported FDPs and single crowns (SCs). Clin Oral Implants Res. Neposredna primerjava pet- in desetletnega preživetja mostičkov na lastnih zobeh z mostički in kronami na vsadkih, z opisom bioloških in tehničnih zapletov. Koristno za pojasnilo pacientu, kdaj je mostiček na zobeh boljša izbira od vsadka. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17594374/
Zobne luske
Sistematični pregledi in metaanalize
Klein P in sod. (2025). Survival and complication rates of feldspathic, leucite-reinforced, lithium disilicate and zirconia ceramic laminate veneers: a systematic review and meta-analysis. J Esthet Restor Dent. Devetindvajset raziskav in najnovejši združeni podatki. Po povprečno 10,4 leta je preživetje znašalo 96,13 % za feldspatno keramiko, 93,70 % za z levcitom ojačano steklokeramiko in 96,81 % za litijev disilikat, brez razlik med materiali. Litijev disilikat je imel najnižje stopnje zapletov (6,1 % tehničnih), feldspatne luske pa najvišje (41,48 %). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39523553/
Morimoto S in sod. (2016). Main clinical outcomes of feldspathic porcelain and glass-ceramic laminate veneers: a systematic review and meta-analysis of survival and complication rates. Int J Prosthodont. Najpogosteje citiran sistematični pregled izidov keramičnih lusk, z združenimi podatki o preživetju in vrstah zapletov. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26757327/
Alqutaibi AY in sod. (2025). Clinical survival and complication rate of ceramic veneers bonded to different substrates: a systematic review and meta-analysis. J Prosthet Dent. Luske, prilepljene na sklenino, so pokazale višje stopnje preživetja in uspeha ter manj zapletov in neuspehov kot luske, prilepljene na dentin ali na zobe z obstoječimi kompozitnimi zalivkami. Najboljši dokaz za minimalno invazivno pripravo, ki ohranja sklenino. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38604905/
Alenezi A in sod. (2021). Long-term survival and complication rates of porcelain laminate veneers in clinical studies: a systematic review. J Clin Med. Pregled dolgoročnih kliničnih raziskav o preživetju in zapletih porcelanskih lusk. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33807504/
Layton DM in sod. (2013). A systematic review and meta-analysis of the survival of non-feldspathic porcelain veneers over 5 and 10 years. Int J Prosthodont. Metaanaliza pet- in desetletnega preživetja lusk, ki niso izdelane iz feldspatne keramike. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23476903/
All-on-4 fiksne proteze
Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj
ITI (International Team for Implantology) konsenzna stališča: Loading Protocols for Fixed Prostheses in Edentulous Jaws. Takojšnja, zgodnja in konvencionalna obremenitev z enodelno fiksno začasno protezo kažejo visoke stopnje uspeha vsadkov in proteze ter se lahko priporočajo tako za zgornjo kot za spodnjo čeljust. Število, velikost in razporeditev vsadkov za fiksno protezo čez celoten zobni lok je treba določiti glede na protetični načrt, obliko loka in volumen kosti, ne glede na protokol obremenitve. Primarna stabilnost vsadka je ključna za predvidljivo oseointegracijo. https://www.iti.org/academy/consensus-database/consensus-statement/-/consensus/loading-protocols-for-fixed-prostheses-in-edentulous-jaws/1313
Schwarz F in sod. (2026). First Global Consensus for Clinical Guidelines: Structured Recommendations (S2k-Level Guideline Framework) for the Rehabilitation of the Edentulous Maxilla Based on Core Outcome Sets. Clin Oral Implants Res. Prva globalna konsenzna smernica za rehabilitacijo brezzobe zgornje čeljusti, ki so jo skupaj pripravili Evropsko združenje za oseointegracijo (EAO), ITI in Osteology Foundation. Priporočila zajemajo celoten potek zdravljenja, od izbire pacienta do dolgoročnega vzdrževanja, s poudarkom na individualiziranem pouku ustne higiene in rednih kontrolah za zgodnje odkrivanje obrabe proteze in preprečevanje mehanskih zapletov. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.70084
Schwarz F in sod. (2021). Recommendations for implant-supported full-arch rehabilitations in edentulous patients: The Oral Reconstruction Foundation Consensus Report. Int J Prosthodont. Konsenzna priporočila šestih delovnih skupin Oral Reconstruction Foundation z diagramom odločanja za izbiro vrste nadomestka ter z medicinskimi, geriatričnimi in anatomskimi merili za načrtovanje. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33571323/
Morton D in sod. (2023). Group 5 ITI Consensus Report: Implant placement and loading protocols. Clin Oral Implants Res 34(Suppl 26). Poročilo 7. konsenzne konference ITI v Lizboni o protokolih vstavitve in obremenitve vsadkov, ki združuje merila za izbiro pacientov za pospešene protokole. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.14137
Herrera D in sod. (2023). Prevention and treatment of peri-implant diseases — The EFP S3 level clinical practice guideline. J Clin Periodontol. Smernica najvišje ravni (S3) Evropske federacije za parodontologijo o preprečevanju in zdravljenju periimplantatnega mukozitisa in periimplantitisa; temelj protokola vzdrževanja in rednih kontrol po terapiji All-on-4. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13823
Sistematični pregledi in metaanalize
Shao WH in sod. (2026). All-on-4 and All-on-6 implant-supported fixed prostheses for the edentulous jaw: a systematic review and meta-analysis. Int J Oral Maxillofac Surg. Petinpetdeset raziskav. Skupna stopnja preživetja po 1 letu je bila 99,20 % za All-on-4 in 100 % za All-on-6, po 5 in več letih pa 98,14 % za All-on-4 in 97,50 % za All-on-6. Izguba kostnega roba po 5 letih je znašala 1,28 mm oziroma 0,94 mm. Mehanski zapleti so bili zabeleženi pri 5,91 % (All-on-4) in 6,64 % (All-on-6), biološki pa pri 6,54 % oziroma 7,41 %. Obe tehniki dajeta primerljive rezultate. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0901502726001402
Del Fabbro M in sod. (2022). Outcomes of fixed full-arch rehabilitations supported by tilted and axially placed implants: a systematic review and meta-analysis. Int J Oral Maxillofac Implants. Sistematični pregled izidov fiksnih rehabilitacij celotnega zobnega loka, ki jih nosi kombinacija nagnjenih in aksialnih vsadkov. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36170316/
Gaonkar S in sod. (2021). Survival rates of axial and tilted implants in the rehabilitation of edentulous jaws using the All-on-four concept: a systematic review. J Indian Prosthodont Soc. Kumulativna stopnja preživetja vsadkov v 6 do 11 letih je bila 94 % do 98 %, preživetje proteze po 12 mesecih pa 99 % do 100 %. Povprečna izguba kosti je znašala 1,3 ± 0,4 mm. Med aksialnimi in nagnjenimi vsadki ter med zgornjo in spodnjo čeljustjo ni bilo pomembne razlike v preživetju. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33835063/
Malak AA in sod. (2024). Implant failure and marginal bone loss between axial and tilted implants: an umbrella review with meta-analysis. Int J Oral Maxillofac Implants. Krovni pregled sistematičnih pregledov. Dolgoročno je bila ugotovljena statistično značilna razlika v izgubi kostnega roba med aksialnimi in nagnjenimi vsadki, vendar znaša le 0,18 mm, kar velja za klinično zanemarljivo in ne vpliva na preživetje vsadkov. https://doi.org/10.11607/jomi.10885
Häggman-Henrikson B in sod. (2024). Bruxism and dental implants: a systematic review and meta-analysis. J Oral Rehabil. Vsadki, vstavljeni pri pacientih z bruksizmom, imajo večje tveganje za neuspeh kot pri tistih brez bruksizma. Pomembno, ker je bruksizem pogost pri pacientih, ki pridejo na terapijo All-on-4, in upravičuje obvezno nočno opornico. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/joor.13567
Mustapha AD in sod. (2021). Smoking and dental implants: a systematic review and meta-analysis. Medicina 58:39. Kajenje je povezano z bistveno večjim tveganjem za izgubo vsadka v primerjavi z nekadilci, kar upravičuje svetovanje o prenehanju kajenja pred posegom. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35056347/
Dolgoročne klinične raziskave
Maló P in sod. (2019). The All-on-4 treatment concept for the rehabilitation of the completely edentulous mandible: a longitudinal study with 10 to 18 years of follow-up. Clin Implant Dent Relat Res. Najdaljše objavljeno spremljanje koncepta All-on-4 v spodnji čeljusti, s stopnjo preživetja vsadkov okoli 93 % po 18 letih. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30924309/
Maló P in sod. (2019). The All-on-4 concept for full-arch rehabilitation of the edentulous maxillae: a longitudinal study with 5–13 years of follow-up. Clin Implant Dent Relat Res. Ustrezno spremljanje v zgornji čeljusti, s stopnjo preživetja vsadkov 94,7 % v 13 letih. https://doi.org/10.1111/cid.12771
Uesugi T in sod. (2023). The All-on-four concept for fixed full-arch rehabilitation of the edentulous maxilla and mandible: a longitudinal study in Japanese patients with 3–17-year follow-up and analysis of risk factors for survival rate. Int J Implant Dent. Dolgoročno spremljanje z analizo dejavnikov tveganja za preživetje vsadkov pri takojšnji obremenitvi v obeh čeljustih. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10632321/
La Monaca G in sod. (2022). Immediate flapless full-arch rehabilitation of edentulous jaws on 4 or 6 implants according to the prosthetic-driven planning and guided implant surgery: a retrospective study on clinical and radiographic outcomes up to 10 years of follow-up. Clin Implant Dent Relat Res 24:831–844. Neposredna primerjava rehabilitacij na štirih in na šestih vsadkih z vodeno kirurgijo, s kumulativno stopnjo preživetja vsadkov 89,7 % in protez 88,2 % v skupini All-on-4 po 10 letih. https://doi.org/10.1111/cid.13134
Protetični zapleti in materiali
Papaspyridakos P in sod. (2025). Zirconia full-arch implant prostheses: survival, complications, and prosthetic space dimensions with 115 edentulous jaws. J Prosthodont. Sto petnajst monolitnih cirkonijevih fiksnih protez čez celoten zobni lok, spremljanih do 6 let, s stopnjo preživetja protez 98,6 %. Najpogostejša manjša zapleta sta bila izguba zalivke dostopnega kanala vijaka in odlom keramike. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jopr.13922
Papaspyridakos P in sod. (2020). Technical complications and prosthesis survival rates with implant-supported fixed complete dental prostheses: a retrospective study with 1- to 12-year follow-up. J Prosthodont. Pregled tehničnih zapletov fiksnih protez čez celoten zobni lok v obdobju do 12 let; uporabno kot realen prikaz pričakovanega vzdrževanja. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31650669/
Funkcija in izidi z vidika pacienta
Gonçalves GSY in sod. (2022). Oral health-related quality of life and satisfaction in edentulous patients rehabilitated with implant-supported full dentures all-on-four concept: a systematic review. Clin Oral Investig. Sistematični pregled kakovosti življenja, povezane z ustnim zdravjem, in zadovoljstva pacientov po rehabilitaciji s konceptom All-on-4. https://doi.org/10.1007/s00784-021-04213-y
Sulaiman MA, Kriauciunas A (2025). Analysis of masseter muscle activity following treatment of fully edentulous patients with mono-arch and bi-arch All-on-4 prostheses: a systematic literature review. Vse vključene raziskave dosledno kažejo povečano aktivnost žvečne mišice po rehabilitaciji s protezo All-on-4 v primerjavi z drugimi oblikami nadomestkov, kar potrjuje izboljšanje žvečne funkcije. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12539608/
Mobilne proteze
Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj
Thomason JM in sod. (2009). Mandibular two implant-supported overdentures as the first choice standard of care for edentulous patients — the York Consensus Statement. Br Dent J. Konsenz Britanskega združenja za proučevanje protetike, pripravljen kot dopolnitev izjave iz McGilla iz leta 2002. Obstaja veliko dokazov, ki podpirajo stališče, da mora biti prekrivna proteza na dveh vsadkih v spodnji čeljusti minimum, ki se brezzobemu pacientu ponudi kot prva izbira zdravljenja namesto klasične totalne proteze. https://www.nature.com/articles/sj.bdj.2009.728
Thomason JM in sod. (2012). Two implant retained overdentures — a review of the literature supporting the McGill and York consensus statements. J Dent. Pregled dokazov, na katerih temeljita konsenzni izjavi iz McGilla in Yorka, s podatki o zadovoljstvu pacientov, kakovosti življenja, žvečilni funkciji in stroških. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0300571211002132
Schwarz F in sod. (2021). Recommendations for implant-supported full-arch rehabilitations in edentulous patients: the Oral Reconstruction Foundation Consensus Report. Int J Prosthodont. Konsenzna priporočila šestih delovnih skupin, z diagramom odločanja za izbiro med snemnim in fiksnim nadomestkom ter z medicinskimi, geriatričnimi in anatomskimi merili za načrtovanje. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33571323/
Schwarz F in sod. (2026). First global consensus for clinical guidelines: structured recommendations for the rehabilitation of the edentulous maxilla based on core outcome sets. Clin Oral Implants Res. Skupna smernica EAO, ITI in Osteology Foundation, ki zajema snemne in fiksne možnosti nadomestka v brezzobi zgornji čeljusti. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.70084
Zdravljenje čeljustnega sklepa in bolečin v obrazu
Znanstvene raziskave in klinični dokazi
Lobbezoo F in sod. (2018). International consensus on the assessment of bruxism: report of a work in progress. J Oral Rehabil. Konsenz, ki ločuje opredelitvi bruksizma med spanjem in bruksizma v budnem stanju. Ugotavlja, da bruksizem pri sicer zdravih osebah ni bolezen, temveč vedenje, ki je lahko dejavnik tveganja za določena stanja. Predlaga tudi sistem ocenjevanja zanesljivosti posameznih metod ocene bruksizma. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/joor.12663
Del Sorbo D in sod. (2026). Occlusal splint therapy in the management of temporomandibular disorders — evidence from systematic reviews. J Oral Rehabil. Krovni pregled 21 sistematičnih pregledov. Okluzijske opornice kažejo večinoma majhne ugodne ali nevtralne učinke na bolečino in odpiranje ust. Dvanajst pregledov je opornico primerjalo z drugimi konservativnimi postopki: štirje so ugotovili učinkovito zmanjšanje bolečine, trije ne, pet pa jih je zaključilo, da ni dovolj dokazov ne za ne proti opornici v primerjavi z drugimi aktivnimi postopki. Metodološka kakovost pregledov je bila zelo različna. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/42059781/
Macedo CR in sod. (2007). Occlusal splints for treating sleep bruxism (tooth grinding). Cochrane Database Syst Rev. Cochranov pregled o opornicah pri bruksizmu med spanjem. Ni dovolj dokazov, da opornica zmanjša samo aktivnost bruksizma, vendar velja za upravičeno za zaščito zob pred obrabo. Opornica ščiti zobe, ne odpravi pa vzroka škripanja. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD005514.pub2/full
Villar-Aragón-Berzosa V in sod. (2024). Manual therapy techniques versus occlusal splint therapy for temporomandibular disorders: a systematic review with meta-analysis. Dent J. Devet randomiziranih raziskav in 426 pacientov v neposredni primerjavi manualne terapije s terapijo z okluzijsko opornico, z izidi za bolečino, največje odpiranje ust, oviranost in z zdravjem povezano kakovost življenja. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC11593169/
Al-Moraissi EA in sod. (2020). The hierarchy of different treatments for arthrogenous temporomandibular disorders: a network meta-analysis of randomized clinical trials. J Craniomaxillofac Surg. Mrežna metaanaliza, ki postavi hierarhijo postopkov pri TMD sklepnega izvora, od konservativnih do minimalno invazivnih in kirurških. Referenčno delo za odločanje, kdaj preiti na artrocentezo ali artroskopijo. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31870713/
Derwich M in sod. (2021). Mechanisms of action and efficacy of hyaluronic acid, corticosteroids and platelet-rich plasma in the treatment of temporomandibular joint osteoarthritis — a systematic review. Int J Mol Sci. Šestnajst raziskav. Sama artrocenteza učinkovito zmanjša bolečino in izboljša delovanje čeljusti pri osteoartritisu sklepa, dodatne injekcije hialuronske kisline ali kortikosteroidov ob koncu artrocenteze pa ne izboljšajo končnih kliničnih rezultatov. Kortikosteroidi imajo pri tem več neugodnih učinkov na sklepni hrustanec. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8308010/
Haddad C in sod. (2023). Platelet-rich plasma injections for the treatment of temporomandibular joint disorders: a systematic review. J Oral Rehabil. Pregled dokazov o injekcijah s trombociti bogate plazme v sklep, s podatki o bolečini in gibljivosti čeljusti ter o metodoloških omejitvah dosedanjih raziskav. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37341166/
Shalish in sod. (2024). The association between orthodontic treatment and temporomandibular disorders diagnosis and disease characteristics. J Oral Rehabil. Preiskovanci, ki so imeli ortodontsko zdravljenje, so imeli nižje ravni bolečine TMD, manjšo občutljivost žvečnih mišic, manjše število občutljivih mišic in nižje besedne ocene bolečine kot tisti brez ortodontskega zdravljenja. Manjše število občutljivih mišic je ostalo statistično značilno tudi po multivariatni analizi. Diagnostika je potekala z vprašalnikom in kliničnim pregledom po merilih RDC/TMD. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/joor.13630
Almalki SA in sod. (2024). Impact of clear aligner therapy on masticatory musculature and stomatognathic system: a systematic review conducted according to PRISMA guidelines and the Cochrane handbook for systematic reviews of interventions. BMC Oral Health. Terapija s prozornimi folijami kaže spremenljiv vpliv na žvečne mišice, z možnim začetnim poslabšanjem simptomov, ki mu sledi izboljšanje. Bolečina se je na začetku izrazito povečala, zabeleženo pa je bilo tudi pomembno zmanjšanje sile ugriza. Prehodno povečanje mišične aktivnosti avtorji povezujejo z okluzijskimi spremembami, ki jih uvedejo folije. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38504207/
Jamali Z in sod. (2022). Effect of the posterior stop on temporomandibular disorders: a systematic review. J Dent Res Dent Clin Dent Prospects. Sistematični pregled vpliva izgubljene zadnje okluzijske opore na temporomandibularne motnje, s podatki o bolečnosti žvečnih mišic, omejitvi in odklonu gibov ter glavobolih. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9871174/
Tabatabaei S in sod. (2024). The effect of tooth loss on the temporomandibular joint space: a CBCT study. Clin Exp Dent Res. Sto enajst pacientov, razdeljenih v tri skupine po Eichnerjevem indeksu. V skupini z največjo izgubo opornih con so bili kondili nameščeni nižje in bolj posteriorno kot v skupinah z ohranjeno oporo. Avtorji ugotavljajo, da je večja izguba opornih con povezana s posteriornim in inferiornim premikom kondilov, ter izrecno poudarjajo pomen nadomestitve manjkajočih zob za obnovo okluzijske opore in zaustavitev napredovanja temporomandibularnih motenj. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38345478/
Chantler J in sod. (2024). Importance of an evaluation phase when increasing the occlusal vertical dimension: a systematic review. J Esthet Restor Dent. Ena randomizirana raziskava in 103 neprimerjalna dela o povečanju okluzijske vertikalne dimenzije v okviru obsežne rehabilitacije. Od 103 del jih je 80 vključevalo poskusno obdobje prilagoditve na novo vertikalno dimenzijo, 23 pa ne. Pomembno za odločitev o poskusni fazi pred dokončno rehabilitacijo pri pacientih z mišičnimi simptomi. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12076109/
Zdravljenje parodontitisa
Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj
Sanz M in sod. (2020). Treatment of stage I–III periodontitis — the EFP S3 level clinical practice guideline. J Clin Periodontol. Temeljna evropska smernica, pripravljena na podlagi 15 posebej naročenih sistematičnih pregledov in po metodologiji GRADE. Uvaja postopno zdravljenje v korakih: prvi korak zajema motivacijo, ustno higieno in profesionalno odstranjevanje oblog, drugi subgingivalno instrumentacijo, tretji ponovno oceno in kirurške postopke, četrti pa stalno podporno parodontalno terapijo. Prosti dostop. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13290
Tonetti MS in sod. (2018). Staging and grading of periodontitis: framework and proposal of a new classification and case definition. J Periodontol. Klasifikacija s svetovne delavnice leta 2017, ki parodontitis deli na stadije I do IV glede na resnost in kompleksnost ter na stopnje A do C glede na hitrost napredovanja. Osnova za pojasnilo pacientu, kako napredovala je bolezen in kakšno je tveganje. https://doi.org/10.1002/JPER.18-0006
Nekirurško zdravljenje
Suvan J in sod. (2020). Subgingival instrumentation for treatment of periodontitis. A systematic review. J Clin Periodontol. Sistematični pregled, naročen za smernico EFP. Potrjuje učinkovitost nekirurške subgingivalne instrumentacije kot temelja zdravljenja in ugotavlja, da ročni, sonični in ultrazvočni instrumenti dajejo primerljive klinične rezultate. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13245
Teughels W in sod. (2020). Adjunctive effect of systemic antimicrobials in periodontitis therapy: a systematic review and meta-analysis. J Clin Periodontol. Analiza dodane vrednosti sistemskih antibiotikov ob subgingivalnem čiščenju v randomiziranih poskusih s spremljanjem vsaj šest mesecev. Pomembno za pojasnilo, zakaj antibiotikov ne predpisujemo rutinsko vsakemu pacientu. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31994207/
Podporna terapija in dolgoročni izidi
Axelsson P in sod. (2004). The long-term effect of a plaque control program on tooth mortality, caries and periodontal disease in adults. Results after 30 years of maintenance. J Clin Periodontol. Več kot 550 odraslih so 30 let spremljali v programu nadzora oblog, prilagojenem potrebam vsakega pacienta. V treh desetletjih je bilo izgubljenih le 0,4 do 1,8 zoba na osebo, samo 21 zob pa zaradi napredovanja parodontitisa ali kariesa. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15312097/
Lee CT in sod. (2015). Impact of patient compliance on tooth loss during supportive periodontal therapy. J Dent Res. Sistematični pregled in metaanaliza. Pacienti, ki so redno prihajali na podporno terapijo, so izgubili bistveno manj zob kot tisti, ki so prihajali neredno, zato doslednost pri programu vzdrževanja velja za enega najpomembnejših dejavnikov dolgoročnega uspeha. https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0022034515578910
Beljenje zob
Sistematični pregledi in metaanalize
Eachempati P in sod. (2018). Home-based chemically-induced whitening (bleaching) of teeth in adults. Cochrane Database Syst Rev. Enainsedemdeset poskusov s 3780 odraslimi. Vsi preizkušeni pripravki — geli s karbamidnim in vodikovim peroksidom v opornici, trakovi, geli za nanašanje s čopičem, žvečilni gumiji in ustne vode — so v primerjavi s placebom pobelili zobe v obdobju od 2 tednov do 6 mesecev, vendar je zanesljivost dokazov nizka do zelo nizka. Ni dovolj dokazov, da bi bila katera koli koncentracija, način uporabe ali trajanje boljša od drugih. Prosti dostop. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD006202.pub2/full
de Oliveira MN in sod. (2024). Assessment of color changes and adverse effects of over-the-counter bleaching protocols: a systematic review and network meta-analysis. Clin Oral Investig. Mrežna metaanaliza spremembe barve in neželenih učinkov pri pripravkih za beljenje, ki se kupijo brez recepta. Koristno za primerjavo z beljenjem pod nadzorom zobozdravnika. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38430338/
Cabral AEA in sod. (2024). Effectiveness of desensitizing toothpastes in reducing tooth sensitivity after tooth bleaching: a systematic review. Clin Oral Investig. Pregled učinkovitosti zobnih past za občutljive zobe pri zmanjševanju preobčutljivosti po beljenju — najpogostejšem neželenem učinku postopka, ki je prehoden, a za paciente zelo pomemben. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39078468/
