Zobni aparat za otroke

Otroška ortodontija usmerja rast čeljusti, ne le položaj zob

Otroška ortodontija se ukvarja z diagnozo, preventivo in usmerjanjem rasti zob ter razvoja čeljusti. S pravilnim usmerjanjem rasti v zgodnji starosti se lahko zobnemu aparatu včasih povsem izognemo, zdravljenje pa skoraj vedno skrajšamo in poenostavimo.

Pri otroku zato poudarek ni na ravnanju zob, temveč na ortopediji čeljusti. S snemnimi aparati spodbujamo ali upočasnjujemo rast zgornje in spodnje čeljusti ter tako gradimo temelj za dober ugriz, pravilno funkcijo in skladna razmerja obraza.

Koliko otrok ima nepravilne zobe?

Nepravilnosti ugriza so pogoste. Svetovni pregled raziskav ocenjuje povprečno razširjenost malokluzij na približno 56 %, v evropskih populacijah pa celo do 72 %, z velikimi razlikami med regijami in načini merjenja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se razširjenost od mlečnih do stalnih zob skoraj ne spreminja, ker nepravilnosti praviloma nastanejo zgodaj.

Pomembno je razlikovati dve stvari, ki se v javnosti nenehno mešata: imeti nepravilnost in potrebovati ortodontsko zdravljenje ni isto. Velik del ugotovitev so blaga odstopanja, ki ne zahtevajo nobenega posega, temveč le spremljanje. Prav to je namen prvega pregleda pri ortodontu: ločiti, kaj je treba zdraviti, kaj spremljati in kaj je v redu.

Kako pri otrocih nastanejo ortodontske nepravilnosti

Vzroki so večinoma kombinacija dednih in pridobljenih dejavnikov.

Dedni vzroki. Dednost večine značilnosti človeškega obraza se giblje med 40 % in 60 %, kar kaže, da so tudi nepravilni zobje delno podedovani. Deduje se število zob, odsotnost posameznih zobnih zametkov, velikost zob, velikost čeljusti in njun medsebojni odnos. Nekatere današnje generacije vse pogosteje nimajo zametkov modrostnih zob ali zgornjega stranskega sekalca.

Pridobljeni vzroki so tisti, na katere lahko kot starš vplivate. Najpogostejši je prezgodnja izguba mlečnega zoba, ki ima vlogo čuvaja prostora za svojega stalnega naslednika. Ko se ta prostor izgubi, stalni zob izraste v napačni smeri ali zanj ni več dovolj prostora.

Med dejavniki, ki jih navaja literatura, je tudi prehrana. Hrana, ki jo jemo danes, je mehkejša kot nekoč in zahteva bistveno manj žvečenja, zato čeljusti dobijo šibkejšo spodbudo za rast. Ta razlaga dobro opisuje spremembe, ki se na ravni populacij kažejo skozi generacije, ni pa je mogoče uporabiti za posameznega otroka.

Zgodnje prepoznavanje in odpravljanje škodljivih navad, kot so infantilno požiranje, dolgotrajno sesanje palca ali dude, dihanje skozi usta, grizenje nohtov in predmetov ter nepravilna drža telesa, lahko bistveno omili ali prepreči razvoj ortodontskih nepravilnosti.

V kateri starosti naj otrok prvič pride k ortodontu?

Prvi ortodontski pregled priporočamo okoli sedmega leta. To je tudi mednarodno priporočilo, ker se v tej starosti že vidi smer rasti čeljusti in odnos prvih stalnih zob, nepravilnosti, ki jih takrat opazimo, pa se najpogosteje rešijo preprosto.

Prvi obisk pri ortodontu ne pomeni tudi začetka ortodontskega zdravljenja. Razvoj čeljusti in rast zob sta pri vsakem otroku drugačna, zato je cilj prvega pregleda oceniti rast in odločiti, ali otrok potrebuje zdravljenje ali zadostuje ortodontsko spremljanje. Čas začetka izbiramo skrbno, ker je za vsako fazo zdravljenja optimalni čas drugačen – včasih je prava odločitev počakati.

Interceptivno ortodontsko zdravljenje – zdravljenje, ki deluje z rastjo

Ortodontsko zdravljenje, ki se začne v obdobju intenzivne rasti in deluje skupaj z njo, imenujemo interceptivno zdravljenje. Vključuje izobraževanje staršev in otroka ter vaje za mišice obraza in jezika, s katerimi popravljamo nepravilne funkcije in odpravljamo škodljive navade. Vključuje tudi odstranitev stikov mlečnih zob, ki čeljust vodijo v prisilen položaj in tako zavirajo njeno pravilno rast. V zgodnji starosti popravljamo odnose med čeljustma, rešujemo slabe navade, odpravljamo nepravilnosti višine ugriza, požiranja in govora ter ohranjamo prostor za neizrasle stalne zobe. Cochranov pregled zdravljenja štrlečih zgornjih sprednjih zob je zajel sedemindvajset raziskav in pokazal eno jasno prednost zgodnjega, dvofaznega zdravljenja: bistveno manjšo pogostost poškodb zgornjih sekalcev.

Za nas je ta ugotovitev pomembna z dveh vidikov. Pri štrlečih sprednjih zobeh obstaja dokazan razlog, da začnemo prej, ker gre za zaščito zob pred zlomom. Pri drugih nepravilnostih o času začetka odločamo glede na izvid, ne po pravilu, da je prej vedno bolje.

Snemni zobni aparati za otroke

Aparat, ki zajame obe čeljusti (bimaksilarni ali enodelni), je sestavljen iz ene naprave, ki hkrati deluje na zgornjo in spodnjo čeljust. Izdelan je iz plastike ali gume, v različnih barvah ali prozoren. Z njim spodbujamo, pospešujemo ali upočasnjujemo razvoj čeljusti in zob ter tako preprečujemo njihovo nepravilno rast. Pogosto ga uporabljamo tudi za korekcijo nepravilnosti, nastalih zaradi sesanja prsta ali dude.

Aparat za eno čeljust (monomaksilarni) je izdelan iz akrilatne baze, na katero so pritrjene jeklene žice, otroci pa najpogosteje nosijo dva – enega za zgornjo in enega za spodnjo čeljust. Bazo izdelamo v barvi, ki jo izbere otrok, kar male paciente zelo motivira za nošenje. Z žicami, kljukicami in vijaki širimo zobne loke, rotiramo posamezne zobe in usmerjamo njihovo rast. Posebej koristni so po prezgodnji izgubi mlečnega zoba, ko je pomembno ohraniti prostor za stalni zob, ki še ni izrasel.

Snemni aparat deluje le, ko je v ustih. Nosi se vsaj ponoči, po potrebi pa tudi del dneva, najpogosteje takrat, ko je otrok doma. Zato je nošenje tema vsake naše kontrole in o tem odkrito govorimo tudi z otrokom, ne le s staršem.

Pogosta vprašanja staršev

Ali snemni aparat boli? Ne boli. Prvih nekaj dni otrok čuti pritisk in povečano izločanje sline, govor pa se začasno nekoliko spremeni. Vse to mine v nekaj dneh.

Kaj, če otrok aparata noče nositi? To je pogosta težava in je rešljiva. Skoraj vsi otroci se na nošenje aparata navadijo. Če otrok ni motiviran, mu je treba pomagati s pogovorom in postopnim povečevanjem števila ur nošenja aparata.

Kako se aparat čisti? Aparate operemo v vodi z mehko ščetko.

Kaj, če se aparat izgubi ali zlomi? Takoj se nam oglasite, ker daljši premor pri nošenju izniči že doseženo.

Ali bo otrok pozneje potreboval tudi fiksni aparat? Včasih da. Interceptivno zdravljenje ne izključuje poznejšega zdravljenja s fiksnim aparatom, ga pa pogosto skrajša in poenostavi.

Naši specialisti ortodontije bodo za vsakega otroka naredili individualno oceno, določili vrstni red zdravljenja ugotovljenih nepravilnosti v rasti in zastavili ortodontsko zdravljenje, prilagojeno malemu pacientu.