Logo Apolonija
Kontakt

Zobni vsadki

Varna vstavitev zobnih vsadkov

Varna vstavitev zobnih vsadkov, po kateri boste lahko spet brezskrbno jedli in se svobodno smejali.

Zobni vsadek je v obliki vijaka, ki se vgradi v čeljustno kost. Izdelan je iz titana, ki je bioinerten material. To pomeni, da ne povzroča škodljivih reakcij ali vnetij v telesu in ne zavira sposobnosti regeneracije kostnega tkiva. Zobni vsadki se uporabljajo že več kot 50 let in danes so preizkušena, zanesljiva in cenovno dostopna rešitev za izgubljen zob.

Zobne vsadke vgrajujemo že 25 let. Naše izkušnje smo prenesli v ta e-priročnik z dragocenimi informacijami o vstavitvi vsadkov. Pomagal vam bo, da se informirate in sprejmete odločitev, v katero ste lahko popolnoma prepričani.

25 godina iskustva ugradnje zubnih implantata
E-priročnik za paciente

ZOBNI VSADKI:

Kateri, zakaj in koliko?

    Vaš e-poštni naslov*
    S prenosom e-priročnika sprejemate politiko zasebnosti.

    • Katere vrste zobnih vsadkov obstajajo
    • Razlika med kovinskimi titanovimi in brezkovinskimi cirkonijevimi zobnimi vsadki
    • Razlika med premium in drugimi zobnimi vsadki
    • Katere diagnostične slike so potrebne pri vstavitvi zobnih vsadkov
    • Kako poteka načrtovanje vstavitve zobnega vsadka
    • Ali obstaja alergija na zobne vsadke
    • Odgovori na najpogostejše strahove pacientov pred posegom
    • in drugo …

    Vgradnja zobnih vsadkov v Polikliniki Apolonija poteka po protokolu in smernicah mednarodnih implantoloških institucij (Evropsko združenje za osteointegracijo (EAO)).

    Vstavitev vsadka se izvaja v lokalni anesteziji in je popolnoma neboleča. Postopek in garancije za vsadke so podrobno dokumentirani v implantološki knjižici. Implantološka knjižica je dokument, ki ga pacient v Apoloniji prejme po namestitvi zobnih vsadkov. Služi kot zapis vseh pomembnih informacij, povezanih z vsadkom.

    Ali imate dovolj kostne mase za vstavitev zobnega vsadka?

    Za uspešno vstavitev vsadka sta ključnega pomena višina in širina kostnega grebena. Resorpcija čeljustne kosti je naraven proces izgube kostne mase, ki se običajno pojavi v čeljustni kosti po izgubi zoba. Ko manjkajo zobje, čeljustne kosti med žvečenjem ne prejemajo več dovolj stimulacije, kar vodi do postopne izgube kosti, ki je videti takole:

    Izguba čeljustne kosti po izgubi zoba

    1) Višina kostnega grebena ob prisotnosti zob.

    2) V prvem letu po izgubi zoba se lahko izgubi približno 25 % višine kosti. Izguba kosti je v tej fazi najhitrejša, ker čeljustna kost ne prejema več mehanske stimulacije zaradi žvečenja.

    3) Po enem letu se izguba kostne mase upočasni, vendar se nadaljuje. V prvih dveh do treh letih se lahko izgubi 40–60 % kostne mase. To povzroča težave pri prihodnjih protetičnih posegih, saj zmanjšanje volumna kosti otežuje namestitev zobnih vsadkov.

    Po petih letih ali več postane izguba kostne mase kronična, kostna masa pa se z leti še naprej resorbira in zmanjšuje, čeprav počasneje kot na začetku.

    Izguba kosti v čeljusti ni nujno ovira za vstavitev vsadka. Nadgradnja kosti je postopek, ki nadomesti izgubljeno kostno maso in ustvari trdno in stabilno podlago za zobne vsadke. Več o nadgradnji kosti in pripravi na vstavitev vsadkov si lahko preberete v našem e-priročniku.

    Pogosta vprašanja

    Ali vstavitev vsadka boli? — Poseg se izvaja v lokalni anesteziji in je neboleč. Nelagodje po posegu je blago in prehodno.

    Kako dolgo zdrži vsadek? — Ob dobri ustni higieni in rednih kontrolah lahko vsadek zdrži desetletja. Največje tveganje ni sam vsadek, temveč vnetje tkiva okoli njega.

    Ali lahko dobim vsadek, če mi manjka kosti? — Pogosto da, z nadgradnjo kosti. Oceno naredimo na podlagi 3D-posnetka.

    Ali obstaja starostna omejitev? — Pri odraslih ne. Pri mladih počakamo, da se rast čeljusti zaključi.

    Kaj, če imam parodontitis? — Vsadek vstavimo šele, ko je parodontitis saniran, saj ista bolezen lahko prizadene tudi tkivo okoli vsadka.

    Smernice, konsenzi in uradna stališča strokovnih združenj

    Schwarz F in sod. (2026). First global consensus for clinical guidelines: structured recommendations (S2k-level guideline framework) for the rehabilitation of the edentulous maxilla based on core outcome sets. Clin Oral Implants Res. Prva globalna konsenzna smernica, ki so jo skupaj pripravili Evropsko združenje za osteointegracijo (EAO), ITI in Osteology Foundation. Priporočila zajemajo celoten potek zdravljenja, od izbire pacienta do dolgoročnega vzdrževanja, s poudarkom na individualnem pouku ustne higiene in rednih kontrolah za zgodnje odkrivanje zapletov. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.70084

    Morton D in sod. (2023). Group 5 ITI Consensus Report: implant placement and loading protocols. Clin Oral Implants Res. Poročilo 7. konsenzne konference Mednarodne skupine za implantologijo (ITI) o protokolih vstavitve in obremenitve vsadkov ter o merilih za izbiro pacientov za takojšnjo in zgodnjo obremenitev. Poudarja primarno stabilnost kot ključni pogoj za predvidljivo osteointegracijo. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.14137

    Herrera D in sod. (2023). Prevention and treatment of peri-implant diseases — the EFP S3 level clinical practice guideline. J Clin Periodontol. Smernica najvišje ravni Evropske federacije za parodontologijo. Preprečevanje periimplantatnih bolezni se začne že pri načrtovanju: vključuje sanacijo parodontitisa pred vstavitvijo, položaj vsadka, ki omogoča čiščenje, obliko nadomestka, dostopno za higieno, ter stalen program profesionalnega vzdrževanja. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.13823

    Preživetje vsadkov in dolgoročni izidi

    Howe MS in sod. (2019). Long-term (10-year) dental implant survival: a systematic review and sensitivity meta-analysis. J Dent. Osemnajst prospektivnih raziskav s sodobnimi sistemi vsadkov s hrapavo površino. Združena ocena desetletnega preživetja na ravni vsadka je bila 96,4 %, s predikcijskim intervalom od 91,5 % do 99,4 %. Referenčni podatek za pogovor s pacientom o pričakovani življenjski dobi vsadka. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30904559/

    Derks J in sod. (2015). Effectiveness of implant therapy analyzed in a Swedish population: early and late implant loss. J Dent Res. Analiza 11.311 vsadkov pri 2765 naključno izbranih pacientih iz več kot 800 ordinacij, torej podatki iz vsakdanje prakse in ne iz izbranih vzorcev specializiranih centrov. Ugotovljena je bila pomembna razlika v poznih izgubah vsadkov med različnimi proizvajalci. https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0022034514563077

    Značilnosti vsadkov – kaj loči boljše rešitve od slabših

    Atieh MA in sod. (2025). Peri-implantitis and survival outcomes of tissue level versus bone level dental implants: a systematic review and meta-analysis. Clin Exp Dent Res. Pet randomiziranih raziskav s 501 vsadkom pri 241 pacientih. Transmukozni (tissue-level) vsadki so imeli nižje stopnje periimplantitisa in neuspeha ter manjše spremembe globine sondiranja kot kostni (bone-level) vsadki, vendar razlike niso bile statistično značilne. V enem do petih letih spremljanja sta obe vrsti pokazali primerljivo preživetje. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12529224/

    Reis I in sod. (2025). The prevalence of peri-implant mucositis and peri-implantitis based on the World Workshop criteria: a systematic review and meta-analysis. J Dent. Prve zanesljive svetovne ocene po standardiziranih merilih iz leta 2017. Približno dve od treh odraslih oseb z vsadki imata periimplantatni mukozitis, ena od štirih pa periimplantitis. Najmočnejši argument za obvezen program rednih kontrol po vstavitvi. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40523497/

    Transmukozni abutmenti in višina transmukoznega dela

    Galindo-Moreno P in sod. (2014). Prosthetic abutment height is a key factor in peri-implant marginal bone loss. J Dent Res. 131 pacientov in 315 vsadkov z notranjo konično povezavo. Višina abutmenta je bila glavni dejavnik izgube robne kosti 6 in 18 mesecev po obremenitvi, ob dodatnem vplivu podlage (nativna ali nadgrajena kost), parodontitisa in kajenja. Izguba kosti ni bila linearna – največja je bila v prvih šestih mesecih. https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0022034513519800

    Chen Z in sod. (2019). Influence of abutment height on peri-implant marginal bone loss: a systematic review and meta-analysis. J Prosthet Dent. Štirinajst raziskav, od tega osem v metaanalizi. Pri kostnih (bone-level) vsadkih dolg abutment pomembno zmanjša zgodnjo izgubo robne kosti v primerjavi s kratkim. Dokazi ne zadoščajo za oceno učinka na pozno izgubo kosti in za transmukozne vsadke. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0022391318309193

    Muñoz in sod. (2023). Influence of the abutment height on marginal bone level changes around two-piece dental implants: meta-analysis and trial sequential analysis of randomized clinical trials. Clin Oral Implants Res. Metaanaliza randomiziranih poskusov z dodatno sekvenčno analizo. Prednost visokih abutmentov (vsaj 2 mm) pred kratkimi je najizrazitejša zgodaj in se sčasoma izravna, vendar je prav zgodnja izguba kosti tista, ki napoveduje nadaljnje propadanje. Sekvenčna analiza kaže, da za dolgoročni sklep še ni dovolj pacientov. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/clr.14025

    Linkevicius T in sod. (2015). Influence of vertical soft tissue thickness on crestal bone changes around implants with platform switching: a comparative clinical study. Clin Implant Dent Relat Res. Vertikalna debelina mehkega tkiva na mestu vstavitve vpliva na spremembe robne kosti. Pri tanki sluznici je bila izguba kosti večja, in to celo ob platform switchingu, kar je osnova za priporočilo, da se tanka sluznica nadgradi ali izbere večja višina transmukoznega dela. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24673875/

    Oddaljenost roba krone od kosti in oblika izstopnega profila

    Derks J in sod. (2016). Effectiveness of implant therapy analyzed in a Swedish population: prevalence of peri-implantitis. J Dent Res. 588 naključno izbranih pacientov, pregledanih devet let po terapiji. Periimplantitis je bil ugotovljen pri 45 %, zmeren do hud pa pri 14,5 %. Pomembno večje tveganje so imeli vsadki z robom krone, postavljenim 1,5 mm ali manj od kostnega grebena, vsadki v spodnji čeljusti, pacienti s parodontitisom in s štirimi ali več vsadki, vsadki nekaterih proizvajalcev ter primeri, pri katerih je protetiko izdelal splošni zobozdravnik. Vir meje 1,5 mm, ki se danes uporablja pri oceni tveganja. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26701919/

    Katafuchi M in sod. (2018). Restoration contour is a risk indicator for peri-implantitis: a cross-sectional radiographic analysis. J Clin Periodontol. 83 pacientov in 168 vsadkov s povprečnim spremljanjem 10,9 leta. Izstopni kot nadomestka, večji od 30 stopinj, je pomemben kazalnik tveganja za periimplantitis pri kostnih vsadkih, konveksen profil pa tveganje še poveča. Pri transmukoznih vsadkih te povezave niso ugotovili. Priporočilo je manjši izstopni kot z ravnim ali konkavnim profilom v aproksimalnih predelih. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.12829

    Yi Y in sod. (2020). Association of prosthetic features and peri-implantitis: a cross-sectional study. J Clin Periodontol. Neodvisna potrditev povezave med značilnostmi protetičnega nadomestka – izstopnim kotom in profilom, dostopnostjo za higieno in vrsto retencije – ter pojavom periimplantitisa. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31912511/

    Chan D in sod. (2019). The depth of the implant mucosal tunnel modifies the development and resolution of experimental peri-implant mucositis: a case-control study. J Clin Periodontol. Globina mukoznega tunela okoli vsadka vpliva na razvoj in na sposobnost ozdravitve eksperimentalno povzročenega periimplantatnega mukozitisa. Globlji tunel otežuje okrevanje, kar povezuje protetično zasnovo z biološkim izidom. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30638273/

    Potreba po nadgradnji kosti

    ITI (International Team for Implantology) — konsenzne izjave: Bone augmentation procedures in localized alveolar ridge defects. Stopnje preživetja vsadkov, vstavljenih v regenerirano kost po zdravljenju lokaliziranih defektov grebena, so primerljive s stopnjami preživetja vsadkov v nativni kosti. Premoči ene tehnike nadgradnje nad drugo na podlagi preživetja vsadkov ni bilo mogoče dokazati. https://academy.iti.org/academy/consensus-database/consensus-statement/-/consensus/bone-augmentation-procedures-in-localized-alveolar-ridge-defects/1210

    ITI (International Team for Implantology) — konsenzne izjave: Bone augmentation procedures in extended alveolar ridge defects. Pri obsežnih defektih grebena so stopnje preživetja vsadkov nekoliko nižje kot v nativni kosti. Dvig sinusnega dna z lateralnim pristopom je predvidljiv za nadgradnjo v zadnjem delu zgornje čeljusti, različni materiali – avtologni, alogeni, ksenogeni in sintetični – pa se lahko varno uporabljajo samostojno ali v kombinaciji. Količina in kakovost preostale kosti vplivata na preživetje ne glede na vrsto nadgradnje. https://academy.iti.org/academy/consensus-database/consensus-statement/-/consensus/bone-augmentation-procedures-in-extended-alveolar-ridge-defects/1211

    Uehara PN in sod. (2018). Short dental implants (≤7 mm) versus longer implants in augmented bone area: a meta-analysis of randomized controlled trials. Open Dent J. Sedem randomiziranih poskusov. Kratki vsadki v atrofičnem grebenu so imeli primerljivo preživetje kot daljši vsadki v nadgrajeni kosti, izguba robne kosti pa je bila v skupini s kratkimi vsadki statistično značilno manjša. Ključni članek za pogovor s pacientom o tem, kdaj se je nadgradnji mogoče izogniti. Prosti dostop. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5958294/

    Lee SA in sod. (2014). Systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials for the management of limited vertical height in the posterior region: short implants (5 to 8 mm) vs longer implants (>8 mm) in vertically augmented sites. Int J Oral Maxillofac Implants. Kratki vsadki so lahko predvidljiva alternativa daljšim vsadkom z vertikalno nadgradnjo, z manj kirurškimi zapleti in manjšo obremenitvijo za pacienta. Sklep je treba jemati z zadržkom, saj temelji na štirih raziskavah s tveganjem pristranskosti. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25216134/

    PRF (s trombociti bogat fibrin)

    Strauss FJ in sod. (2018). The use of platelet-rich fibrin to enhance the outcomes of implant therapy: a systematic review. Clin Oral Implants Res. Sistematični pregled, pripravljen za konsenzno konferenco Evropskega združenja za osteointegracijo (EAO). Ugotavlja, da PRF kaže obetavne rezultate v implantologiji, vendar je raven dokazov omejena zaradi velike raznolikosti protokolov priprave, majhnih vzorcev in kratkega spremljanja. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30306698/

    Miron RJ in sod. (2025). Periodontal regeneration using platelet-rich fibrin. Furcation defects: a systematic review with meta-analysis. Periodontol 2000. Ustrezen pregled za furkacijske defekte, s primerjavo PRF samostojno in v kombinaciji s kostnimi nadomestki ter statini, z analizo vertikalnega in horizontalnega pridobitka pripenjanja in kosti. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/prd.12583

    Miron RJ in sod. (2020). Use of platelet-rich fibrin for the treatment of gingival recessions: a systematic review and meta-analysis. Clin Oral Investig. Metaanaliza uporabe PRF pri pokrivanju gingivnih recesij, v primerjavi z vezivnotkivnim presadkom kot zlatim standardom. Pomembno za pričakovanja pacientov: PRF skrajša poseg in se izogne drugemu operativnemu mestu, vendar ne doseže nujno enakega pokritja korenine. https://doi.org/10.1007/s00784-020-03400-7

    Castro AB in sod. (2017). Regenerative potential of leucocyte- and platelet-rich fibrin. Part B: sinus floor elevation, alveolar ridge preservation and implant therapy. A systematic review. J Clin Periodontol. Štirinajst člankov, razdeljenih v tri skupine. Pri dvigu sinusnega dna, tako z lateralnim kot s transalveolarnim pristopom, je dodajanje L-PRF ksenogenim nadomestkom histološko pospešilo celjenje kosti. Samostojni L-PRF je bolje ohranil širino grebena in zmanjšal bukalno resorpcijo v primerjavi s spontanim celjenjem. Pri implantološki terapiji so opazili boljšo stabilnost vsadkov skozi čas in manjšo izgubo robne kosti. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jcpe.12658

    Pan J in sod. (2019). Effect of platelet-rich fibrin on alveolar ridge preservation: a systematic review. J Am Dent Assoc. Sistematični pregled uporabe PRF pri ohranjanju alveolarnega grebena po puljenju zoba, s podatki o ohranjeni širini in višini grebena ter o manjših pooperativnih težavah. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31439204/

    Estrin NE in sod. (2025). Analgesic effects of platelet-rich fibrin (PRF): a systematic review. Periodontol 2000. Pregled protibolečinskega delovanja PRF pri različnih posegih, vključno s puljenjem tretjih molarjev. Združuje podatke o jakosti bolečine, porabi analgetikov, otekanju in trizmusu ter jih povezuje s protivnetnimi lastnostmi fibrinske mreže. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/prd.70014

    Vitamin D in osteointegracija

    Miron RJ in sod. (2025). Relationship between vitamin D deficiency and early implant failure and osseointegration. Periodontol 2000. Najnovejši in najobsežnejši pregled – 43 raziskav, od tega 16 na živalih in 27 na ljudeh. Dokazi iz obeh skupin močno nakazujejo, da pomanjkanje vitamina D slabša nastajanje nove kosti in stik kosti z vsadkom. Nadomeščanje, zlasti pri pacientih s sistemskimi boleznimi, lahko izboljša osteointegracijo, zato avtorji priporočajo predoperativno testiranje in korekcijo ravni vitamina D. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/41163589/

    Mangano F in sod. (2016). Is low serum vitamin D associated with early dental implant failure? A retrospective evaluation on 1625 implants placed in 822 patients. Mediators Inflamm. Največja posamezna raziskava na to temo – 1625 vsadkov pri 822 pacientih, z analizo povezave med nizko ravnjo vitamina D v serumu in zgodnjo izgubo vsadkov. https://doi.org/10.1155/2016/5319718

    Alsulaimani L in sod. (2022). The relationship between low serum vitamin D level and early dental implant failure: a systematic review. Cureus. Sistematični pregled razpoložljivih kliničnih podatkov o ravni vitamina D in zgodnji izgubi vsadkov. Uporabljene referenčne vrednosti: pomanjkanje pod 20 ng/mL, nezadostnost 20 do 30 ng/mL, zadostna raven nad 30 ng/mL. https://doi.org/10.7759/cureus.21264

    Drugi dejavniki tveganja

    Mustapha AD in sod. (2021). Smoking and dental implants: a systematic review and meta-analysis. Medicina. Kajenje je povezano z bistveno večjim tveganjem izgube vsadkov v primerjavi z nekadilci, kar upravičuje svetovanje o prenehanju kajenja pred posegom. Prosti dostop. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35056347/

    Häggman-Henrikson B in sod. (2024). Bruxism and dental implants: a systematic review and meta-analysis. J Oral Rehabil. Vsadki, vstavljeni pri pacientih z bruksizmom, imajo večje tveganje neuspeha kot pri tistih brez bruksizma, kar upravičuje izdelavo zaščitne nočne opornice in skrbnejše načrtovanje okluzije. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/joor.13567

    Pregled v polikliniki Apolonija rezervirajte po telefonu, prek WhatsAppa ali s kontaktnim obrazcem.

    +385 1 4883 800 +385 91 4883 800