Zdravljenje čeljustnega sklepa in bolečin v obrazu

Simptomi in znaki motenj delovanja čeljustnega sklepa in žvečnih mišic

Bolečine, kliki in zvoki v predelu čeljustnega sklepa, oteženo odpiranje ali zapiranje ust, nestabilen ugriz in bolečine v žvečnih mišicah se najpogosteje pojavijo med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Gre za temporomandibularne motnje, skupino simptomov, zaradi katerih k nam prihajajo številni pacienti.

V polikliniki Apolonija se že vrsto let ukvarjamo z motnjami delovanja čeljustnega sklepa in žvečnih mišic, tj. s temporomandibularnimi motnjami. Uporabljamo kombinacijo tradicionalnega in sodobnega pristopa ter terapevtske koncepte več evropskih šol funkcijske diagnostike in terapije.

V polikliniki Apolonija sledimo protokolu zdravljenja čeljustnega sklepa, ki obsega 4 korake:

  • natančna diagnostika
  • postopki za odpravo funkcijskih dražljajev in zmanjšanje vzdražnosti sistema
  • kratkoročna sprostitvena terapija (npr. sprostitvena opornica, repozicijska opornica, sprostilec ugriza ipd.)
  • dolgoročna terapija ali vzdrževanje stanja brez bolečin

Osnova zdravljenja je diagnostična ocena vzrokov pacientovih težav oziroma osnovna funkcijska analiza. Diagnozo postavimo po mednarodnih merilih, s pogovorom o vaših težavah in standardiziranim kliničnim pregledom. Med diagnostiko ugotovimo mehanizme in vzroke bolečin ter rekonstruiramo pacientov najbolj miren in sproščen položaj čeljusti v ugrizu. Doseganje takšnega položaja zelo pogosto vodi do stabilizacije in umiritve simptomov, kar je glavni cilj. Naš pristop se vedno začne pri najmanj invazivnem.

Po potrebi uporabimo Modjaw, zelo napreden optični sistem, ki v realnem času beleži gibe vaše čeljusti. Klasični artikulatorji računajo s povprečnimi vrednostmi parametrov sklepa; Modjaw nam da vaše lastne. Tako lahko opornico in kasnejšo rekonstrukcijo izdelamo glede na dejansko delovanje vaše čeljusti, ne glede na povprečje.

Ko je doseženo stanje brez bolečin, je naslednji cilj to stanje trajno ohraniti. To dosežemo na različne načine, odvisno od stanja žvečnega sistema posameznega pacienta, in je povsem individualno.

Pri delu pacientov po umiritvi simptomov ostane objektivna težava, kot so manjkajoči zobje, izrazita obraba ali nestabilen ugriz. V teh primerih predlagamo protetično ali ortodontsko rehabilitacijo — da obnovimo funkcijo in zaščitimo zobe, ne kot zdravljenje bolečine. Če simptomov ni in so zobje ohranjeni, rekonstrukcija ni potrebna.

Zdravljenje temporomandibularnih motenj v polikliniki Apolonija vodi prof. dr. Tomislav Lauc, katerega strokovno področje dela in izpopolnjevanja med drugim obsega tudi zdravljenje bolečih stanj čeljusti. Ob naročanju prosimo navedite, da gre za pregled zaradi „težav s sklepom“, da vam lahko rezerviramo več časa. Cena tega specialističnega pregleda je 60 €.

Se prepoznate? Preverite v 30 sekundah

  • Bolečina ali napetost v čeljusti, senceh ali pred ušesom, pogosto izrazitejša zjutraj
  • Klikanje, pokanje ali zvok drobljenja pri odpiranju ust
  • Čeljust, ki se „zatakne“ ali se odpira vstran
  • Utrujenost čeljusti po žvečenju trše hrane ali po daljšem pogovoru
  • Glavoboli v predelu senc, bolečina, ki se širi v uho ali proti vratu
  • Zobje, ki so zjutraj občutljivi, ali ugriz, ki se zdi spremenjen
  • Sledi obrabe na zobeh, razpoke ali zalivke, ki se vedno znova lomijo

Če se prepoznate v dveh ali več navedenih točkah, je pregled smiseln. Večina teh težav se dobro odzove na konservativno zdravljenje brez brušenja zob in brez operacije. Trajne ozdravitve z enim samim postopkom ne obljubljamo, saj se pri delu pacientov težav ne da popolnoma odpraviti. Pri večini pa je mogoče doseči mirno obdobje brez bolečin, ki ga ob občasnih kontrolah vzdržujemo leta. Zato začnemo pri najmanj invazivnem in se držimo postopkov, ki so v skladu z mednarodnimi smernicami: pojasnila stanja in nasvetov o navadah, vaj za čeljust in tehnik sproščanja, manualne terapije, opornice ter ciljanih posegov v sklep, kadar so indicirani.

Kliki in zvoki v predelu čeljustnega sklepa

Različni zvoki in kliki, pokanje, klikanje ali preskakovanje v čeljustnem sklepu so zelo razširjen in pogost pojav pri osebah z motnjo delovanja čeljustnega sklepa.
Delimo jih na zvoke drobljenja (krepitacije) in klike, ki nastanejo zaradi premika sklepne ploščice. Ni vsak zvok znak nevarnosti, vendar če ga spremljata bolečina in oteženo odpiranje ust, bo verjetno potrebno zdravljenje.

Bruksizem ali škripanje z zobmi

Bruksizem, tj. nezavedno stiskanje ali škripanje z zobmi, sam po sebi ni bolezen. Pri večini ljudi ne povzroča nobenih težav. Pri delu pacientov pa poveča obremenitev žvečnih mišic in sklepov ter prispeva k njihovi bolečnosti, pa tudi k obrabi zob in lomljenju zalivk. Zato ga ocenjujemo kot dejavnik tveganja, ne kot diagnozo, in ga zdravimo le, kadar res povzroča posledice.

Zakaj bolečina v ušesu, obrazu ali vratu pogosto vodi od zdravnika do zdravnika?

Bolečina iz žvečnih mišic je redko jasno omejena. Širi se v uho, senco, zobe in vrat, zato pacienti pogosto najprej obiščejo otorinolaringologa, nevrologa ali splošnega zobozdravnika. Izvidi posameznih specialnosti so pogosto v mejah normale, bolečina ali nelagodje pa ostajata. Čeljustni sklep in žvečne mišice so tretji najpogostejši vzrok bolečin v predelu ust in obraza, težavo pa prepoznamo s ciljanim pregledom in ustrezno diagnostiko.

Pogosta vprašanja

  • Ali je klikanje v čeljusti nevarno? – Samo po sebi ne. Zvok brez bolečine in brez omejenega odpiranja ust v večini primerov ne zahteva zdravljenja, le spremljanje.
  • Ali lahko bolečina v čeljusti mine sama? – Pri delu pacientov da. Težave imajo pogosto obdobja izboljšanja, zato najprej uporabimo postopke, ki ničesar ne spremenijo nepovratno.
  • Ali moram opornico nositi vse življenje? – Ne. Opornica se najpogosteje nosi nekaj mesecev, pri pacientih, ki škripajo z zobmi, pa tudi dlje, za zaščito zob.
  • Ali bom potreboval brušenje zob ali zobni aparat? – Ne zaradi bolečine. Če to predlagamo, bo zaradi manjkajočih ali obrabljenih zob, in o tem se boste odločili posebej.
  • Ali je stres vzrok mojih težav? – Stres je eden od dejavnikov, vendar ne edini, in ne pomeni, da je bolečina „izmišljena“. Bolečina je resnična in merljiva.
  • Ali se sklep slika? – Slikanje ni potrebno pri vsakem pacientu. Opravimo ga, kadar obstaja sum na spremembe znotraj sklepa.
  • Koliko časa traja pregled pri teh težavah? – Funkcijski pregled traja dlje od običajnega zobozdravniškega pregleda, ker vključuje anamnezo, pregled mišic in sklepa ter analizo gibov čeljusti.

Lobbezoo F in sod. (2018). International consensus on the assessment of bruxism: report of a work in progress. J Oral Rehabil. Konsenz, ki ločuje opredelitvi bruksizma med spanjem in bruksizma v budnem stanju. Ugotavlja, da bruksizem pri sicer zdravih osebah ni bolezen, temveč vedenje, ki je lahko dejavnik tveganja za določena stanja. Predlaga tudi sistem ocenjevanja zanesljivosti posameznih metod ocene bruksizma. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/joor.12663

Del Sorbo D in sod. (2026). Occlusal splint therapy in the management of temporomandibular disorders — evidence from systematic reviews. J Oral Rehabil. Krovni pregled 21 sistematičnih pregledov. Okluzijske opornice kažejo večinoma majhne ugodne ali nevtralne učinke na bolečino in odpiranje ust. Dvanajst pregledov je opornico primerjalo z drugimi konservativnimi postopki: štirje so ugotovili učinkovito zmanjšanje bolečine, trije ne, pet pa jih je zaključilo, da ni dovolj dokazov ne za ne proti opornici v primerjavi z drugimi aktivnimi postopki. Metodološka kakovost pregledov je bila zelo različna. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/42059781/

Macedo CR in sod. (2007). Occlusal splints for treating sleep bruxism (tooth grinding). Cochrane Database Syst Rev. Cochranov pregled o opornicah pri bruksizmu med spanjem. Ni dovolj dokazov, da opornica zmanjša samo aktivnost bruksizma, vendar velja za upravičeno za zaščito zob pred obrabo. Opornica ščiti zobe, ne odpravi pa vzroka škripanja. https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD005514.pub2/full

Villar-Aragón-Berzosa V in sod. (2024). Manual therapy techniques versus occlusal splint therapy for temporomandibular disorders: a systematic review with meta-analysis. Dent J. Devet randomiziranih raziskav in 426 pacientov v neposredni primerjavi manualne terapije s terapijo z okluzijsko opornico, z izidi za bolečino, največje odpiranje ust, oviranost in z zdravjem povezano kakovost življenja. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC11593169/

Al-Moraissi EA in sod. (2020). The hierarchy of different treatments for arthrogenous temporomandibular disorders: a network meta-analysis of randomized clinical trials. J Craniomaxillofac Surg. Mrežna metaanaliza, ki postavi hierarhijo postopkov pri TMD sklepnega izvora, od konservativnih do minimalno invazivnih in kirurških. Referenčno delo za odločanje, kdaj preiti na artrocentezo ali artroskopijo. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31870713/

Derwich M in sod. (2021). Mechanisms of action and efficacy of hyaluronic acid, corticosteroids and platelet-rich plasma in the treatment of temporomandibular joint osteoarthritis — a systematic review. Int J Mol Sci. Šestnajst raziskav. Sama artrocenteza učinkovito zmanjša bolečino in izboljša delovanje čeljusti pri osteoartritisu sklepa, dodatne injekcije hialuronske kisline ali kortikosteroidov ob koncu artrocenteze pa ne izboljšajo končnih kliničnih rezultatov. Kortikosteroidi imajo pri tem več neugodnih učinkov na sklepni hrustanec. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8308010/

Haddad C in sod. (2023). Platelet-rich plasma injections for the treatment of temporomandibular joint disorders: a systematic review. J Oral Rehabil. Pregled dokazov o injekcijah s trombociti bogate plazme v sklep, s podatki o bolečini in gibljivosti čeljusti ter o metodoloških omejitvah dosedanjih raziskav. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37341166/

Shalish in sod. (2024). The association between orthodontic treatment and temporomandibular disorders diagnosis and disease characteristics. J Oral Rehabil. Preiskovanci, ki so imeli ortodontsko zdravljenje, so imeli nižje ravni bolečine TMD, manjšo občutljivost žvečnih mišic, manjše število občutljivih mišic in nižje besedne ocene bolečine kot tisti brez ortodontskega zdravljenja. Manjše število občutljivih mišic je ostalo statistično značilno tudi po multivariatni analizi. Diagnostika je potekala z vprašalnikom in kliničnim pregledom po merilih RDC/TMD. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/joor.13630

Almalki SA in sod. (2024). Impact of clear aligner therapy on masticatory musculature and stomatognathic system: a systematic review conducted according to PRISMA guidelines and the Cochrane handbook for systematic reviews of interventions. BMC Oral Health. Terapija s prozornimi folijami kaže spremenljiv vpliv na žvečne mišice, z možnim začetnim poslabšanjem simptomov, ki mu sledi izboljšanje. Bolečina se je na začetku izrazito povečala, zabeleženo pa je bilo tudi pomembno zmanjšanje sile ugriza. Prehodno povečanje mišične aktivnosti avtorji povezujejo z okluzijskimi spremembami, ki jih uvedejo folije. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38504207/

Jamali Z in sod. (2022). Effect of the posterior stop on temporomandibular disorders: a systematic review. J Dent Res Dent Clin Dent Prospects. Sistematični pregled vpliva izgubljene zadnje okluzijske opore na temporomandibularne motnje, s podatki o bolečnosti žvečnih mišic, omejitvi in odklonu gibov ter glavobolih. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9871174/

Tabatabaei S in sod. (2024). The effect of tooth loss on the temporomandibular joint space: a CBCT study. Clin Exp Dent Res. Sto enajst pacientov, razdeljenih v tri skupine po Eichnerjevem indeksu. V skupini z največjo izgubo opornih con so bili kondili nameščeni nižje in bolj posteriorno kot v skupinah z ohranjeno oporo. Avtorji ugotavljajo, da je večja izguba opornih con povezana s posteriornim in inferiornim premikom kondilov, ter izrecno poudarjajo pomen nadomestitve manjkajočih zob za obnovo okluzijske opore in zaustavitev napredovanja temporomandibularnih motenj. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38345478/

Chantler J in sod. (2024). Importance of an evaluation phase when increasing the occlusal vertical dimension: a systematic review. J Esthet Restor Dent. Ena randomizirana raziskava in 103 neprimerjalna dela o povečanju okluzijske vertikalne dimenzije v okviru obsežne rehabilitacije. Od 103 del jih je 80 vključevalo poskusno obdobje prilagoditve na novo vertikalno dimenzijo, 23 pa ne. Pomembno za odločitev o poskusni fazi pred dokončno rehabilitacijo pri pacientih z mišičnimi simptomi. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC12076109/

Pregled v polikliniki Apolonija rezervirajte po telefonu, prek WhatsAppa ali s kontaktnim obrazcem.

+385 1 4883 800 +385 91 4883 800