Obdobje, v katerem ortodontsko zdravljenje doseže največ
Po koncu najintenzivnejšega obdobja rasti, ko je večina stalnih zob že izraslih, ortodontsko zdravljenje najpogosteje izvajamo s fiksnim zobnim aparatom. Cilj zdravljenja je pravilen zgornji in spodnji zobni lok v skladnem medsebojnem odnosu, pravilna funkcija ter lep in privlačen nasmeh.
V adolescenci čeljusti in zobje še rastejo, kar nam omogoča, da izkoristimo naravno prožnost kosti in zobe premikamo lažje in učinkoviteje kot v odrasli dobi. Če ste opazili, da ima vaš otrok nepravilen ugriz ali nepravilno postavljene zobe, z ortodontskim pregledom ne čakajte predolgo.
Za najstnika je pomemben tudi nasmeh. Pregled raziskav o kakovosti življenja po ortodontskem zdravljenju pred osemnajstim letom je pokazal izboljšanje, najizrazitejše prav na področju čustvenega in socialnega počutja. Starši nam to potrdijo tudi brez raziskav.
Kako prepoznati ortodontske nepravilnosti
Listajte →
OBRNJENI UGRIZ (IZBOČENA SPODNJA ČELJUST)
Ko spodnji sprednji zobje v ugrizu prekrivajo zgornje sprednje zobe. Obrnjeni ugriz najpogosteje povzročijo genetski dejavniki, nato neenakomerna rast zgornje in spodnje čeljusti, slabe ustne navade v otroštvu, ki vplivajo na rast in razvoj čeljusti in zob (npr. sesanje palca, grizenje ustnice ipd.), ter izguba mlečnih ali stalnih zob, ki povzroči premikanje preostalih zob.
GLOBOKI UGRIZ
Ko zgornji zobje pri ugrizu preveč prekrivajo spodnje, kar lahko povzroči obrabo zob in težave z dlesnimi. Nastane kot posledica neravnovesja v rasti in razvoju zgornje in spodnje čeljusti, slabih ustnih navad v otroštvu, ki vplivajo na rast in razvoj čeljusti in zob (npr. grizenje ustnice), ter izgube mlečnih ali stalnih zob, ki povzroči premikanje preostalih zob.
KRIŽNI UGRIZ
Ko zgornji in spodnji zobje pri ugrizu ne prideta v pravilen stik, kar lahko povzroči asimetričen videz obraza. Namesto da bi zgornji zobje prekrivali spodnje, nekateri zgornji zobje ugriznejo znotraj spodnjih, kar lahko zajame sprednje ali zadnje zobe ali celo celotno stransko stran zobnega loka. Povzročajo ga dedne lastnosti (zgornja čeljust je manjša od spodnje), nepravilnosti v rasti zob in čeljusti (npr. zgornji zobje so nagnjeni navznoter) ter slabe ustne navade v otroštvu (npr. potiskanje zob z jezikom).
ODPRTI UGRIZ
Ko se zgornji in spodnji zobje pri ugrizu ne stikajo in med njimi ostane odprt prostor. Je posledica genetskih dejavnikov, slabih ustnih navad v otroštvu (na primer sesanja prsta, prekomerne uporabe dude ali potiskanja jezika proti sprednjim zobem), neenakomerne rasti zgornje in/ali spodnje čeljusti ali dolgotrajnega dihanja skozi usta. Pri tej nepravilnosti praviloma najdemo tudi nepravilen vzorec požiranja z jezikom med zobmi.
PROTRUZIJA (IZBOČENA ZGORNJA ČELJUST)
Ko so zgornji sprednji zobje in zgornja čeljust pretirano izbočeni naprej, spodnja čeljust pa je umaknjena, razdalja med spodnjo in zgornjo čeljustjo v ugrizu pa je večja od 3 milimetrov. Najpogostejša vzroka te ortodontske nepravilnosti sta genetska nagnjenost ali slabe ustne navade v otroštvu, kot je sesanje prsta.
RAZMAKNJENI ZOBJE (DIASTEME)
Ko je v čeljusti preveč prostora za zobe (čeljust je večja ali so zobje manjši), kar povzroči vrzeli med njimi. Nastane lahko tudi zaradi manjkajočih stalnih zob, ki nikoli niso zrasli ali so bili izpuljeni, posledica pa je premikanje in razmikanje preostalih zob zaradi presežka prostora.
STISNJENI ZOBJE
Ko v čeljusti ni dovolj prostora za pravilno namestitev vseh zob, zato se med seboj prekrivajo. Najpogosteje gre za razmerje med velikostjo zob in čeljusti: zobje so preveliki, čeljust je premajhna ali pa gre za kombinacijo obojega. Pri otrocih je lahko vzrok stisnjenosti stalnih zob tudi prezgodnja izguba mlečnih zob ali pa njihova pozna izguba, ki zapre naravno pot izraščanja stalnih zob.
Vrste zobnih aparatov za najstnike
V najstniških letih najpogosteje uporabljamo fiksni zobni aparat, ker omogoča najnatančnejši premik zob in ni odvisen od tega, ali ga bo kdo vstavil v usta.
Bele, šampanjske ali kovinske zaklepke – ali lahko izberete sami?
Zaklepki so le pripomoček, s katerim ortodont premika zobe. Rezultat ortodontskega zdravljenja je veliko bolj odvisen od specialista, ki ga vodi, kot od vrste zaklepkov, zato je izbira praviloma vaša. V nekaterih primerih vseeno priporočamo kovinske ali šampanjske zaklepke, na primer pri izraziti stisnjenosti in velikih premikih, kjer imajo beli zaklepki svoje omejitve.
Pri najstnikih je glavna tema higiena
Najpogostejša trajna posledica ortodontskega zdravljenja pri najstnikih nista ne bolečina ne trajanje zdravljenja, temveč bele lise na sklenini. Nastanejo tam, kjer se okoli zaklepkov zadržujejo zobne obloge, in so lahko vidne tudi po odstranitvi aparata. Del blažjih lis v prvem letu zbledi, izrazitejše ostanejo trajno. Dobra novica je, da so predvidljive in se jim je z dosledno higieno mogoče izogniti.
Poleg tega hormonske spremembe v najstniških letih in nekoliko slabša higiena hitro privedejo do vnetja dlesni. Te spremembe praviloma rešimo hitro, pogosto že v enem obisku.
Karies mladega stalnega zoba si zasluži posebno pozornost. Sklenina na novo izraslega zoba še ni popolnoma mineralizirana, zato karies napreduje hitreje kot v odrasli dobi. Pogosto je na površini vidna le majhna luknjica, pod njo pa je že obsežna poškodba.
Pogosta vprašanja
Ali lahko otrok je vse? Ne. Trda in lepljiva hrana odlepi zaklepke. Vsak naš pacient prejme podrobna pisna navodila, kako ravnati med ortodontskim zdravljenjem.
Ali lahko najstnik nosi prozorni aparat? Lahko, prozorni aparat je možnost, če folije res nosi 20 do 22 ur na dan.
Ali po aparatu sledi retainer? Da. Retencija je obvezen del po ortodontskem zdravljenju.
Naši specialisti ortodontije bodo za vsakega otroka naredili individualno oceno, določili vrstni red zdravljenja ugotovljenih nepravilnosti v rasti in zastavili individualno ortodontsko zdravljenje. Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje težav lahko prepreči dolgotrajne in zahtevnejše posege v prihodnosti.
Kakovost življenja in zadovoljstvo pacientov
Javidi H in sod. (2017). Does orthodontic treatment before the age of 18 years improve oral health-related quality of life? A systematic review and meta-analysis. Am J Orthod Dentofacial Orthop. Trinajst raziskav, od tega šest v metaanalizi. Po ortodontskem zdravljenju je bilo zabeleženo izboljšanje celotne kakovosti življenja, povezane z ustnim zdravjem, najizraziteje na področju čustvenega in socialnega počutja. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0889540616308927
Almasri AMH in sod. (2024). Patient satisfaction following orthodontic treatment: a systematic review. Cureus. Štirinajst raziskav z različnimi vprašalniki in različnimi časi ocenjevanja. Ravni zadovoljstva so bile na splošno visoke, večina raziskav je poročala o zadovoljstvu nad 91 %. Fiksni aparati so bili povezani z večjim zadovoljstvom kot snemni. Starost in spol nista pomembno vplivala na zadovoljstvo, ključna dejavnika pa sta bila kakovost oskrbe ter odnos med zdravnikom in pacientom. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39055972/
Izbira aparata in vrste zaklepkov
Papageorgiou SN in sod. (2020). Treatment outcome with orthodontic aligners and fixed appliances: a systematic review with meta-analyses. Eur J Orthod. Najbolj citiran pregled na to temo. Prozorne folije lahko v izbranih primerih dosežejo dobre rezultate, pri zahtevnejših nepravilnostih pa pri nadzoru položaja zob in končni okluziji zaostajajo za fiksnimi aparati. https://doi.org/10.1093/ejo/cjz094
Bele lise na sklenini (demineralizacija okoli zaklepkov)
Hussain U in sod. (2025). Prevalence, incidence and risk factors of white spot lesions associated with orthodontic treatment: a systematic review and meta-analysis. Orthod Craniofac Res. Sedeminpetdeset raziskav in 9101 pacient s povprečno starostjo 16,4 leta. Združena ocena razširjenosti in pojavnosti belih lis ter njihovih dejavnikov tveganja, s primerjavo klasičnih fiksnih aparatov z drugimi aparati in z nezdravljenimi preiskovanci. Najcelovitejši vir o tveganju demineralizacije pri fiksnem zdravljenju, in sicer prav v najstniških letih. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39717964/
Sonesson M, Twetman S. (2023). Prevention of white spot lesions with fluoride varnish during orthodontic treatment with fixed appliances: a systematic review. Eur J Orthod. Sedem randomiziranih poskusov in 666 pacientov. Pogostost belih lis ob odstranitvi aparata je bila med 12 % in 55 %. Vse raziskave so bile v prid uporabi fluoridnega laka, združeno relativno tveganje pa je znašalo 0,64 (95 % IZ: 0,42–0,98), kar kaže na statistično značilen preventivni učinek. Avtorji opozarjajo, da je gotovost dokazov nizka. Delo podpira naš protokol pogostejših kontrol in uporabe fluoridnih pripravkov med zdravljenjem. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC10505687/
Pregled v polikliniki Apolonija rezervirajte po telefonu, prek WhatsAppa ali s kontaktnim obrazcem.
+385 1 4883 800 +385 91 4883 800