Endodontsko zdravljenje zobnih korenin

Zdravljenje koreninskih kanalov je postopek, katerega cilj je preprečiti puljenje zoba in ga tako ohraniti. To je endodontija oziroma endodontska terapija, ki zdravi notranjost zoba, zobno pulpo. Uspešno zdravljen in pravilno zaščiten zob lahko služi desetletja. Zdravljen zob je bolj krhek od zdravega, od tega pa je odvisno, kako ga bomo po zdravljenju obnovili.

Vnetje zoba

V notranjosti korenine zoba je zobna pulpa, ki jo sestavljajo krvne žile, vezivna in živčna vlakna, ki hranijo zob in skozi katera se prenaša občutek bolečine. Najpogostejši vzrok vnetja pulpe je karies. Nezdravljen karies iz sklenine prodre globoko v zob in prizadene zobno pulpo.

To vodi do smrti pulpnega tkiva. Nato je treba z endodontskim postopkom odstraniti zobno pulpo ter njen prostor očistiti in zapolniti z ustreznim biomaterialom.

Širjenje vnetja zoba

Vnetje se lahko razširi tudi na okoliško kostno tkivo, kar povzroči razvoj abscesa ali granuloma. Granulom je kronično vneto tkivo na konici zobne korenine.

Najpogostejši simptomi vnetja zob so:

• Občutljivost zob na vroče in hladno.
• Zobobol, zlasti utripajoč.
• Občutljivost ali bolečina pri ugrizu.
• Otekanje okoli zob in obraza.

Vnetje pulpe je lahko tudi posledica travme in poškodbe zoba, ki se je ne zavedamo, na primer, ki se je zgodila v otroštvu. V tem primeru se bo vnetje razvijalo počasi, celo neboleče. Vendar pa še vedno poteka patološki proces, ki ga moramo rešiti in zaščititi zob pred propadanjem.

Če se pojavijo ta stanja, je potrebno izvesti endodontsko zdravljenje oziroma zdravljenje zob in zobnih korenin. Z zdravljenjem zoba preprečimo širjenje okužbe in zob rešimo pred puljenjem.

Zdravljenje zobnih korenin

Zdravljenje koreninskih kanalov ali endodontska terapija obsega:

• mehansko in kemično čiščenje zoba od bakterij in razpadle pulpe,
• dezinfekcija notranjosti zoba,
• zapolnitev prazne notranjosti z bioinertnim materialom,
• rekonstrukcija zobne krone.

Ker ta metoda odstrani tkiva, ki so ohranjala zob pri življenju in ga hranila, je zob devitaliziran. To pomeni, da zdravljeni zob ne prejema več hranil, se ne more več obnavljati in izgubi občutljivost.

Čeprav devitaliziran zob zaradi vsega naštetega postane krhek in se sčasoma lahko zlomi, lahko še vedno ohrani delno funkcijo. Praviloma je treba endodontsko zdravljen zob zaščititi z nadomestkom, ki prekrije grbice; od česa je odvisna izbira med zalivko, overlayem in krono, pojasnjujemo v nadaljevanju.

Zakaj je treba zdravljen zob zaščititi

Endodontsko zdravljen zob ni oslabljen zato, ker je „mrtev“, temveč zato, ker je izgubil del svoje strukture: karies, prejšnje zalivke in sam dostop do kanalov odstranijo trdo tkivo, ki zob drži skupaj. Manj kot je ostalo zdravega zoba, večje je tveganje, da zob poči.

Raziskave, ki spremljajo, zakaj se zdravljeni zobje pulijo, kažejo, da so vzdolžni zlomi korenine eden glavnih razlogov, poleg ponovne okužbe in kariesa. V japonski raziskavi, izvedeni v 24 ordinacijah, je bil vzdolžni zlom razlog za skoraj tretjino vseh puljenj, med temi zobmi pa so bili skoraj vsi endodontsko zdravljeni in velika večina je imela vstavljen zatiček.

Zato v Apoloniji na endodontijo ne gledamo kot na postopek, ki se konča s polnjenjem kanalov. Način, kako zob nato obnovimo, je enako pomemben kot samo zdravljenje:

• Zob z ohranjenimi stenami je pogosto mogoče obnoviti s kakovostno kompozitno zalivko.
• Zob z izgubljenimi vršički in stenami, zlasti kočnik ali ličnik, zaščitimo z nadomestkom, ki prekrije vršičke — s keramičnim overlayem ali krono.
• Zob gradimo od znotraj, ne skozi korenino. Namesto klasičnega zatička v večini primerov uporabimo material, ojačan s steklenimi vlakni (glejte razdelek spodaj).

Dolgoročne raziskave kažejo, da se razlika med obnovo z zalivko in obnovo s krono sčasoma povečuje, in to prav pri zobeh, pri katerih je ostalo manj zdravega tkiva.

Kako zob gradimo od znotraj

Ko zob izgubi velik del krone, se tradicionalna rešitev imenuje zatiček: kovinski ali stekleni klin, ki se cementira v koreninski kanal in na katerega se nato zgradi nadgradnja. Težava je v tem, da je treba kanal za zatiček dodatno razširiti, torej se odstrani še več zdravega tkiva, žvečne sile pa se s krone prenašajo globoko v korenino, na mesto, kjer zob obremenitev najtežje prenaša.

Zato v Apoloniji zob praviloma gradimo drugače. Kot nadomestek za dentin uporabljamo kompozit, ojačan s kratkimi steklenimi vlakni. Vlakna so naključno razporejena po celotni plasti in delujejo kot notranja armatura. Sila se porazdeli po zobu, namesto da bi se zgostila na enem mestu, razpoka, ki se začne, pa naleti na vlakno in se ustavi. Po obnašanju pod obremenitvijo je ta material bližje naravnemu dentinu kot klasični kompozit.

Za pacienta to pomeni tri stvari:

• Korenine se ne dotikamo. Kanala ne širimo zaradi zatička, zato ostane več lastnega zoba.
• Ugodnejši izid, če pride do zloma. V laboratorijskih preskusih zobje, zgrajeni z vlakni, pogosteje počijo tako, da je zob mogoče popraviti, namesto da bi lom segel globoko ob korenini in se končal s puljenjem.
• Pri delu zob krona ni potrebna. Ojačana nadgradnja v kombinaciji s keramičnim overlayem pogosto zagotavlja odpornost, primerljivo s klasičnimi rešitvami, ob bistveno manjšem brušenju.

Zatiček zato ni izginil iz naše prakse, vendar je postal rešitev za točno določeno situacijo: ko je krone ostalo premalo, da bi se nadgradnja imela česa oprijeti.

Zakaj zdravljenje ne traja mesece

Številni pacienti pridejo k nam z izkušnjo, da so zob „zdravili“ več mesecev: kanal se odpre, vstavi se zdravilo, pacient se naroči čez nekaj tednov, nato spet, in tako od termina do termina. Takšen pristop danes nima podlage v dokazih.

Sistematični pregledi, ki primerjajo zdravljenje v enem obisku z zdravljenjem v več obiskih, ne ugotavljajo razlike v izidu. Zob, zdravljen naenkrat, se zaceli enako dobro kot zob, zdravljen v več obiskih. Tudi zdravilo, ki ostane v kanalu med obiski, ne opravi tega, kar se od njega pričakuje: sistematični pregled kliničnih raziskav je pokazal, da začasni vložek kalcijevega hidroksida (t. i. „zdravilo v zobu“) le omejeno zmanjša število kanalov, v katerih je bakterije še mogoče gojiti. Nekatere bakterije, predvsem Enterococcus faecalis, preživijo v tako alkalnem okolju in prav te se najpogosteje nahajajo v zobeh, ki jih je treba ponovno zdraviti.

Poleg tega vsak dodatni teden med obiski prinaša svoje tveganje. Začasna zalivka ni trajno tesnilo; pušča, poka in izpada, skozi njo pa se v očiščeni kanal vračajo bakterije iz sline. S tem se izniči, kar je bilo doseženo pri prejšnjem obisku, in zdravljenje se začne znova. Raziskave, ki primerjajo pomen kakovosti polnitve kanala in kakovosti nadomestka nad njim, dosledno kažejo, da lahko netesna krona ali zalivka uniči tudi brezhibno opravljeno endodontsko zdravljenje.

Zato v Apoloniji delamo drugače:

• Zob zdravimo v enem obisku, kadar je to le mogoče, z dovolj časa, izolacijo s koferdamom in temeljito kemično dezinfekcijo.
• Zoba ne pustimo odprtega. Kanal se zapolni in zob zatesni v istem terminu, če pa je iz kliničnih razlogov vendarle potreben drugi obisk, sledi v nekaj dneh, ne tednih.
• Trajni nadomestek načrtujemo takoj, saj je tesnilo nad kanalom del uspeha in ne naknadna skrb.

Krajše zdravljenje tu ni stvar hitrosti, temveč nadzora nad okužbo.

Pogosta vprašanja

Ali endodontsko zdravljenje boli? Poseg se izvaja v lokalni anesteziji in je praviloma neboleč. Nelagodje pri ugrizu nekaj dni po posegu je običajno in prehodno.

Koliko obiskov je potrebnih? Praviloma zob zdravimo v enem obisku, kar pomeni, da se čiščenje, dezinfekcija in polnjenje kanalov opravijo v istem terminu. V manjšem številu primerov sta potrebna dva, izjemoma trije obiski: pri močnem akutnem otekanju, pri zobu, ki ga zdravimo ponovno, ali pri zapleteni anatomiji kanalov. Česar pri nas ne boste doživeli, je več mesecev odprt zob in „zdravljenje“, ki traja pol leta.

Ali bo zob potemnel? Pri sprednjih zobeh je sprememba barve mogoča. Rešimo jo z notranjim beljenjem ali z lusko, odvisno od stanja zoba.

Ali moram po zdravljenju obvezno dobiti krono? Ne vedno. Odvisno je od tega, koliko zdravega zoba je ostalo. Pri zobeh z ohranjenimi stenami zadostuje zalivka; pri močneje poškodovanih zobeh, zlasti stranskih, priporočamo nadomestek, ki prekrije vršičke.

Ali se lahko zdravljen zob ponovno vname? Lahko, takrat pa je pogosto mogoče ponovno zdravljenje (revizija), preden razmišljamo o puljenju.

Kaj, če je zob že počil? Vzdolžni zlom korenine praviloma pomeni izgubo zoba.